Čarovnica in košara neumnosti

„Grizem in se zamotim.”

Saj ste tudi vi kakšno prismojeno kdaj slišali, takšno, ko se vam želodec obrne. Na primer pred kakšnim letom je sorodnik rekel, da je njihova soseda čarovnica, da se ljudje pogovarjajo, če položi palico pred svinjo, bo ta čez noč poginila. Jaz sem rekel, da ta palica pa mora biti precej s strupom navlažena. Ali pa tista, še iz starih časov, ko so verjeli, da lahko ženska zanosi že, če moškega samo pogleda. In je ena zanosila in je ljudem okrog trosila pravljice za lahko noč. Moja teta je rekla: "To si pa ga morala globoko pogledati." Sicer še to ne pomeni, da psihična moč ni zanemarljiva. Če v nekaj trdno verjamemo, to psihološko precej vpliva na naše razmišljanje. Pred desetletji so naredili poizkus, na smrt obsojen zapornik je imel možnost ali injekcijo ali pa mu v vratu zarežejo v žilo in bo po kapljicah izkrvavel. Zapornik se je odločil za slednje. Zavežejo mu oči, se vleže na posteljo, zarežejo, vendar tako, da sploh ni kri pritekla in ni bil v smrtni nevarnosti. Pod mizo nastavijo vedro, kamor usmerijo vodo, ki je kapljala iz posode. Zapornik je bil trdno prepričan, da bo umrl in po nekaj urah psihičnega napora je resnično umrl. Torej prepričanje je močna stvar. Še zlasti, če je na kupu polno neumnosti. Pa Moko? Pred dnevi me je znanec vprašal, kaj dajem psu za jest: "Kosti, še kaj?" Ta neumnost s kostmi je stara že kar nekaj generacij, če ne že kar nekaj stoletij. Psom so dajali kosti, ker drugega niso imeli, saj so ljudje sami komaj preživeli. Kosti jaz sploh ne dajem psu, ker kosti nimajo nikakršne hranljive vrednosti. Po vrhu pa si lahko nakopljete težave z zobmi. Zob se lahko odlomi. Po drugi strani, pa se z večkratno prehrano s kostmi, zobje pretirano obrabljajo. Tako da so kosti dejansko samo zaloga iz velike košare neumnosti, ki se prenašajo iz generacije v generacijo. Prav tako sem opazil, da je znanka metala psu kamen in pes je kamen lepo nosil nazaj. S kamenjem se tudi zobje obrabljajo, če se seveda to počne dnevno. "Pa pes si mora zobovje utrjevati." Ja, za takšne reči pa so svinjski uhlji, ki so po vrhu še dobro prebavljivi, razen, če čarovnica pusti svojo palico ob hrani, potem so lahko tudi uhlji strupeni.

Kaj ljudje vse vpisujejo v iskalnik - 3. del

Spletni dnevnik ima orodje, s katerim vidim, kaj ljudje vpisujejo v iskalnik, ki jih pripelje na to spletno stran. Na podobna vprašanja sem 'modroval' že januarja in maja. Tokrat bom pisal samo o novih vprašanjih, da se ne ponavljam.

Psa kastrirati ali ne?
Tole je predvsem vprašanje ali se boste ukvarjali z vzrejo ali ne. Če ne, potem je priporočljivo, da se pes kastrira, psica sterilizira. S kastracijo/sterilizacijo dosežemo, da je pes veliko manj agresiven, ker ne potrebuje dokazovanja prevlade v krdelu, da bo imel pravico razmnoževanja. Najbolje psa kastrirati ob 6. mesecu starosti. Lahko pa tudi starejšega psa, tudi nekaj let starega. Pri starejšem psu, se lahko del nagona kljub kastraciji ohrani. Bo pa pes manj agresiven.

Zaščita proti klopom in bolham?
Jaz sem pred nekaj meseci dajal psu ampole. Prednost ampul je ta, da pes nima ovratnice in tako, vsaj po mnenju mnogih, lepše zgleda. Je pa hec pri ampulah ta, da 'držijo' le en mesec, tako da je potrebno kar naprej hoditi k veterinarju po 'novo dozo'. Pred kakšnim mesecem sem se odločil, da nabavim ovratnico proti klopom in bolham. Kupil sem belo ovratnico, tako da se pri švicarskemu ovčarju sploh ne vidi, da jo ima. Ovratnica 'drži' 4 mesece proti bolham in 6 mesecev proti klopom.

Ugriz psa, kaj narediti?
Če je pritekla kri, potem pustimo, da kri teče nekaj časa, da se pasja slina čim bolj izloči iz vašega telesa. V slini je možnost virusa, ki povzroča steklino. Vsekakor pa je treba k zdravniku. Če je pes neznan, potem vi morate obvezno dobiti cepivo proti steklini. Če je pes znan in je cepljen, mora psa opazovati veterinar vsak dan deset dni zapored. Sicer pa naredite vse, da vaš pes ne bo ugriznil. Torej na povodec psa, za ograjo pa ne pustiti, da se podi za neznanci.

Kaj dati jesti psom v vročini?
Jaz dajem brikete in malenkost pasje konzerve, tako da ga vzpodbudim, da čim več poje. Moj migec se ogromno giblje in jaz z njim, tako da ga vzpodbujam, da je dovolj hrane. V pasji vročini je treba samo paziti, da ne bo hrana psu ležala cel dan na soncu. Po deset minutah, kaj pes ne poje, mu odstranimo. Sicer pa raje damo manj hrane in potem damo še dodatek, kot pa da se hrana pokvari.

Kaj narediti, če ti pobegne mladi pes?
Prvo, ne pustiti, da sploh pobegne. Torej povodec in 10-metrska vrvica na sprehodu. Če pa kljub temu pobegne, pa ne hoditi za psom, ampak stran od njega. Če je treba tudi počasi teči in ga klicati. Če ne pride, se niti ne oziramo za njim, samo nadaljujemo s hojo. Nikoli se ne razburjamo, ker pes v vašem glasu čuti, da ste vznemirjeni in vas ne bo upošteval. Samo hladnokrvno se obrnite stran od njega. Vi ste 'vodja krdela' in on 'podanik', ki vam mora slediti.

Kako naučiti psa, da ne teče za avtomobili?
Pes ne sme biti nikoli spuščen. Torej psa na povodec. Naučiti psa, odpoklica, kar je osnovno povelje, ki ga mora znati. Pa naučiti psa ukaza 'ne' in pa 'fuj to'.

Kako psa naučiti da da tačko
Zelo preprosto, dvignete njegovo tačko, rečete "taco" in mu date pribolšek. Tole ponovite nekajkrat in čez čas ne dvignite več tačke. Pes bo zelo hitro dojel, kaj želite. Več: Sem tokrat jaz učenec? Tačko daj

Kdaj da pes pokonci ušesa
Odvisno od pasme. Švicarski ovčar ima ušesa vedno pokonci, razen kakšnih izjem, če je prestrašen na primer. Ušesa da pes pokonci, ko je na nekaj pozoren. Na primer hodite v gozdu in nekaj zašumi, pes bo z uhlji usmeril pozornost proti prihajajočemu glasu. Ušesa pes dvigne tudi takrat, ko je pozoren na vsiljivca. Tako da pri švicarju ljudje mislijo, da je agresiven, ko se srečamo na sprehodu.

Mlad pes vleče povodec in poje vse kar vidi
Povsem normalna zadeva, ki pa jo je treba odpraviti. S povodcem psu omejujemo svobodo. Sprva psa samo kratek čas na povodec, kakšno minuto dve. Pozornost pa usmerjamo stran od povodca. Na primer takrat rečemo, naj pes sede. Pes poje ali vsaj oblizne vse kar vidi. S tem zaznava okolico. To je tako kot mali otroci, ko dajo vse v usta. Je pa to neželeno vedenje. Moj mali je drekeca pekeca jedel nekaj mesecev. Svojega, pa če je kakšnega našel. Enkrat je celo celo glavo pomočil v enega mehkega. Psa na povodec in povlečete, če ne pride na ukaz.

Nagobčnik, kako?
Moku nisem še nikoli dajal nagobčnika, ker ni toliko agresiven, da bi to bilo potrebno. Sem pa pri prejšnjem psu, ki je bil bolj 'šarf' imel nagobčnik. Nagobčnik je za psa zelo neprijetna stvar, ki mu onemogoča tako ovohavanje, kot lajanje in grizenje. Psa posedite na sedi, psu se približate zadaj, če ne da miru, ga na rahlo z nogami primete, med tem, ko mu z rokami natikate nagobčnik. Pes bo takoj želel nagobčnik sneti. Tako da ga zamotite in naj ima prvič nagobčnik samo nekaj sekund. Nato to stopnjujte. Ne pa misliti, da bo pes z nagobčnikom manj agresiven. Samo ugrizniti ne bo mogel. Najbolje je, če se le da, da se nagobčniku izogibate. Raje psa v podivjani situaciji 'davite' in sicer tako da povodec dvignete navzgor, tako da se pes obesi. To naredite za sekundo ali dve, ko se pomiri, takoj spustite in pohvalite psa. Pri tem pa pazite, ker vas lahko lasten pes ugrizne, še zlasti, če ste psu vzeli sapo ali pa da je na drugi strani podivjani pes.

Pes renči in ima ušesa nazaj
Tole je ponavadi prvi znak, da se pes boji. Opozorilo jemljite resno, ker vas lahko pes ugrizne. Če pes renči na neznani predmet, je to povsem normalno. S psom se počasi približujte predmetu in sicer tako, da ste vi spredaj in se neznanega predmeta dotaknite. S tem bo pes videl, da mu predmet ni nevaren. Nato psa zelo močno pohvalite. Pretiranega strahu pri psu ne sme biti, ker sicer bo zelo težko z njim shajati.

Pes laja na lastnika in domačega ugrizne
Najprej verjetno renči, nato laja in podobno. S tem izkazuje, kdo je šef v krdelu. To očitno niste vi. Tega pes ne sme početi in pika. Vendar pazite, če ste psu vse pustili, da vas ne ugrizne. Verjetno ste naredili kar nekaj napak pri vzgoji. Več ko je napak, bolj je treba dosledno 'iz riti' zbijati trmo. Psu neprestano dokazujemo, da smo mi šef. Damo psu za jest, vendar mora najprej nekaj za to narediti, na primer sesti ali leči. Pes naj večkrat na dan pred vas leže ali sede. Psa bo potrebno bolj pod nadzorom imeti. Psa obvezno obvezno na povodec in ga takoj korigirati, ko začne delati neumnosti.

Pesjak za dva psa
Pri tem je treba paziti, da ni en pes v izrazitem podrejenem položaju. Da ne bo pes pogrizen in da ne bo stradal hrane. Najbolje je v tem primeru imeti dva pesjaka. Če pa imate enega in se psa razumeta, še vedno dajte dve posodi za hrano in to v različne kote, tako da se ne bosta med sabo 'ravsala'. Upoštevajte pa načelo avtoritete in sicer prvi v krdelu ste vi, nato je eden od psov in šele nato drugi. Vrstni red sta določila psa sama, vi ga samo upoštevajte. Tako daste prvemu psu po rangu najprej hrano, nato drugemu. Prvega najprej pobožate in nato drugega. Ljudem se morda zdi to čudno zaradi načela enakosti, ki se poudarja med ljudmi, vendar med psi vlada načelo avtoritete, ki v divjini omogoča, da se prihrani čim več energije in pa da da močnejšemu možnost prenosa boljših genov na potomce, ki bodo imeli večjo možnost preživetja.

Zakaj takšen cirkus s steklino?

„Tuhtam, steklina čemu?”

Lani je sosedov 'baterijski' pes ugriznil znanko, ko je proti psu čez ograjo stegnila obe roki in ga za glavo pobožala. Pes je ugriznil, ker se je počutil ogroženega. Potem so imeli cirkus, ker je treba človeka k zdravniku, psa pa k veterinarju. Le-ta je več dni hodil na obiske opazovati ali ima pes steklino. Pa še položnico so dobili od policije zaradi ogrožanja ljudi. Pes mora biti pod nadzorom, pa čeprav je znotraj ograje. Zakaj takšen cirkus s steklino? Zato ker je steklina smrtno nevarna bolezen. Na televiziji sem gledal zelo zanimivo oddajo o steklini. Ko enkrat zboliš za steklino, je smrt gotova. Virus okuži živčni sistem in potem možgani s pošiljanjem električnih impulzov ubijejo lastno telo. V oddaji je bil prikazan edini primer preživetja stekline. Ker ni bilo več pomoči, je zdravnik z dovoljenjem staršev poskusil izredno tvegan postopek. Deklico je 'spravil' v umetno komo, tako da je možgane 'izklopil' in jo le-ti niso mogli ubiti. Po desetih dneh kome, je deklica že tvorila toliko protiteles, da se je ubranila bolezni. To je bil en samcati primer in po tej metodi so poskušali še več ljudi ozdraveti, pa žal brez uspeha. Zato psa v gozdu nikoli imeti spuščenega in tudi za ograjo mora biti pes pod nadzorom. Pa pri veterinarju, ko sva šla po pikico? Moko si misli: "Stric v beli halji ima neko neprijetno zadevo v roki, zato ni dobro biti v njegovi bližini." Po mesecu dni od cepljenja proti kužnim boleznim, se je veterinarja kar malo izogibal. Mali sedi in takoj s pogledom nazaj proti veterinarju, z nedolžnim pogledom: "Pa da mi ja ne boš kaj naredil." Veterinar na pol metra in mali se zasuče, tako da smo malo plesali. Psa sem pomiril in ena dva tri in brez javkanja je injekcija iztisnjena. "Bravo Moko, zelo si bil priden." Pri cepljenju proti steklini dobi tudi tablete proti glistam. Veterinarja sem prosil, da mi jih je dal že ob cepljenju proti kužnim boleznim, ker je priporočljivo, da se psa razglisti dva dni pred cepljenjem, da cepivo bolj "prime". Ja pa še to, deklica je imela celo življenje posledice, ker so bili možgani precej prizadeti.

Moj ata, socialistični kulak

Se spomnite legendarnega filma "Moj ata, socialistični kulak"? Film prikazuje obdobje po drugi svetovni vojni, ko se je spremenil družbeno-ekonomski sistem. Prej revni kmetje so dobili zemljo in postali neke vrste, kot pravi Tinček, socialistični kulaki (bogati kmetje). Komičnih zgodb v filmu ne manjka. Malek je šel v šolo zaradi neumnosti, ki jih je Tinček pisal v šolskem spisu, in rekel učiteljici, da so klali in je malo telečjega mesa prinesel. Učiteljica se je moralno branila, ker je bilo na črno klano. Pa Malek: "Kaj pa, če na mizi pozabim?" "Ja to pa lahko." Da so to res bili časi sprememb, priča že samo pozdravljanje. V šoli so pozdravljali z "Zdravo". Na poti domov sreča občinskega veljaka: "Zdravo." "Tinček, kaj ne znaš več po pionirsko pozdraviti?" "Smrt fašizmu." "Svoboda narodu." Čez čas sreča vaškega župnika in reče "Smrt fašizmu." "Tinček, kaj ne znaš več krščansko pozdraviti?" "Hvaljen Jezus." "Na veke veke amen." Tinček tako povsem zmeden, vsak mu v glavo vbije drugo resnico. Močno se trudi, vendar vse kar stori je zaman. Tej zmedi se pridruži Moko. Sedaj je skrajni čas, da mi vrženo žogo prinese in spusti v roko. Do sedaj sem vedno z dvema žogama 'operiral'. V žepu imam na kosce narezane klobasice. Vržem žogo in ko prihiti k meni, mu klobasico pred nos pomolim. "Spusti." Spusti žogo, vendar na tla. Ne to ne želim, zato žogo na rahlo brcnem.

„Daj 'baso, saj ležim.”

Skoči za njo, zopet spusti na tla, rečem: "Ne". Pes zbegan, rad bi dobil klobaso. Sede, ker ne dobi, leže. Nič. Zalaja. Vse trike, ki jih zna naredi brez povelja. Povsem zbegan. Jaz pa klobase ne dam. Vedno brcnem, dokler končno ne pride k meni in levo roko pomolim pod gobček, z desno pa s klobasico k gobčku. Končno je pravilno spustil žogo v roko in klobasica je tu. To vajo ponoviva nekajkrat in šele čez čas povsem razume mojo željo, da žogo spusti v roko. Vajo delam z izredno potrpežljivostjo in nikoli žoge na silo ne jemljem. Stopim korak, dva, nazaj in ga pokličem. Če ne uspe, ga dam sedeti in sede lažje opravim. Sicer pa pustim, da je zmeden kot Tinček, kot da na silo jemljem žogo.

Posledice že zdavnaj storjenega

Ko se 'šetava' po gozdu, mi pade na misel zgodba iz vesolja. Vesolje je nastalo pred približno 14 milijardami let s pojavom imenovanim veliki pok ali Big Bang. No prosim vas, pustite sedaj trgovino s tehničnim blagom in malo koncentracije. Od tistega trenutka naprej, se je začelo vesolje širiti in se širi še danes in to presenetljivo počne vedno hitreje. Zvezde? Teh je ogromno, samo v naši galaksiji jih je okrog 200 milijard. Pa Galaksij? 'Nebroj', najmanj 50 milijard. Velikost vesolja? Če svetloba potuje s hitrostjo milijarda kilometrov na sekundo in je najdje viden predmet 14 milijard let, torej gromozansko. Pa vsega vesolja ne vidimo, pa še širi se. Zanimivo je, da zvezde na nebu ne vidimo, takšne kot so v tem trenutku, ampak s časovnim zamikom, ker svetloba potrebuje 'nekaj' časa, da sploh prepotuje do nas. Torej živimo v svetu neke posledice dogodka, ki se je že zdavnaj zgodil, a ga šele sedaj zaznamo. Pa Moko? Cel dan dež, zvečer pa je le prenehalo, tako da lahko z migecom greva na sprehod. Dež je prenehal že pred dvema urama, vendar v gozdu je še kar drobno deževalo. Kapljice so na listih. Ko ena kapljica pade z lista nad njo, se združita v malenkost večjo kapljico, ki ponovno pade na nižji list in tako dalje dokler ne pade na tla, ali pa meni točno na glavo. V gozdu je že mrak, megleno, sliši se glas vrane, tako kot v grozljivki. Sedaj levo pade kaplja, sedaj desno. Se kakšna veja odlomi. Moko glava levo, šum, droben pok, glava desno. Ta zadnja nazaj, kaplja, tazadnja naprej. Skače kot v cirkusu. Povsem mu je tuje mračno, megleno, kapljajoče ozračje. Vidim Moko, da nisi za grozljivke. Moko, nič se bati, dež je prenehal pred dvema urama, torej sedaj več ne dežuje, ampak vidiš samo odsev posledice že zdavnaj storjenega.

Moko barbar

„Jaz sem barbar.”

Barbari so bila ljudstva, ki so jih Rimljani in še pred njimi Grki označili kot surove, okrutne, necivilizirane, podivjane horde. Če danes rečemo, da je neko dejanje barbarsko dejanje, potem imamo v mislih suroveža, neotesanca, ki s silo uveljavlja svoj prav. In kje je Moko v tej barbarski zgodbi? Ko me ni doma, ima migeca kdo od domačih na očeh, tako da se znori, kot se spodobi. Pa se pripelje poštar z brnečo 'cvilažo', kolo z motorjem, sestopi z nje in ob približevanju ograje se začne pogovarjati z domačimi. Ko poštar stegne roko preko ograje, da poda pošto domačim, Moko skoči v zrak k ograji in z vso silo zalaja. Poštarja je pes razumel kot vsiljivca v njegovem območju. Stegnjena roka proti ljubljeni osebi ob vsej tej burki, je bila kaplja čez rob 'nevljudnosti' vsiljivca. Psa sam nikoli ne pustim k ograji, kateri se približuje tujec, še zlati, če grem sam k njej. Psu rečem, naj leže, vsaj 5 metrov stran od ograje, jaz pa se z za psa neznano osebo sam pogovorim, brez njegove telesne okrepitve. Pazim, ker še tako umirjen pes, lahko na svojem ozemlju poskuša zaščititi sebe in svojo 'krdel'. Če vaš pes ugrizne tretjo osebo na vaši zemlji, kljub temu da imate na vratih ograje opozorilno tablo 'hud pes', vi nosite vse stroške poškodbe - zdravniške, veterinarske zaradi preventivnega pregleda proti steklini, itd. "Zakaj saj je vendar moja zemlja?" je rekel daljni sosed. Ja, vendar tvoja zemlja ni vojaško ali kako drugače varovano območje, kjer je gibanje strogo prepovedano. Če 'vsiljivec' proti tvoji volji moti tvojo posest, moraš v pravni državi zahtevati prepoved motenja posesti preko sodišča. To ne pomeni, da na svoji zemlji nimaš pravice uporabiti sile, če pride na primer tat in te želi okrasti, vendar le takšno silo, ki je minimalno potrebna za zaščito življenja in premoženja. Ugriz neznanca, poštarja, akviziterja in podobno pa močno presega to pravico, ker vam niso nič grozili ali vam želeli kaj ukrasti. Če že imate spuščenega psa, poleg opozorilne table obvezno imejte tudi domofon z zvoncem. Tako se neznancu ne bo potrebno prebijati mimo 'barbarskega' psa.

Ko še jagenjčki obmolknejo

„Jagenčki, kje ste?” „Pst!”

Nekaj dni deževja in hladnega vremena, je kot olje na ogenj že tako pregretemu migecu. Iz poležavanja se je preko noči prelevil v poskakajočo kobilico. Ko opazi, da s tal poberem žogo, pridrvi kot modri dirkač. Saj se spomnite te zanimive risanje. "Jaz sem najhitrejša kača na svetu, jaz sem modri dirkač." Vzijunnnnn... in ga že ni več. Moko prav cvili, komaj čaka, da vržem žogo, da se preko dvorišča zapodi za njo. Pa jo prinese prvič, drugič, n-tič, mi prstov na rokah in nogah zmanjka v hipu, da bi vse preštel. Med dirkanjem se celo spomni, da je v pesjaku voda in gre na enega hitrega. Da norenje malenkost popestriva, od časa do časa navidezno vržem žogo, ta mali z vso hitrostjo steče naprej in potem kot zgubljen: "Halo, kje je žoga?" Ko se obrne, rečem: "Dol" in ta mali leže ter nestrpno gleda naravnost v moje oči. Če kakšno sekundo počakam, že na drobno cvili. Ko vržem žogo, se mali izstreli iz svoje ležeče pozicije, zdrvi za žogo in priteče k meni. Preverim, ja pljuča so še na mestu in si mislim: "Še nimaš dovolj?" Ni kaj, psa na povodec in greva na sprehod. Moko se na sprehodu pomiri, si oddahne od divjanja. V gozdu je kar naprej hodil k meni in me gledal. Že ve, da mu bom metal storže in to traja in traja. Rečem: "Pazi," pokažem z roko na moje oči, ko me pogleda, pa rečem: "Žoga," ter vržem žogo. Hočem pridobiti čim večjo pozornost psa. Še zlasti mi je to pomembno, ko na tleh ovoha kakšno zanimivo vonjajo. Takrat ga obvezno spravim v pozornost. Žepe si nabašem s storži kot bi češnje nakradel. Nič, mali po gozdni poti šibne na travnik. Na travniku, daleč okrog sama trava, tako da sem prepričan, da ne bo srna ali kaj podobnega pridrvelo v naročje. Psa spustim s povodca, vendar ko je spuščen, pridobim popolno pozornost. Ponovno vržem storž, kolikor morem, mali drvi, tako da se noge sploh ne vidijo. To ponavljam v vse smeri do bolečih rok. Pa imam dovolj, greva domov, ura je že čez deveto zvečer. Med potjo, je danes prvič sam legel, tako je bil utrujen. Ja si rečem, tudi jagenjčki enkrat obmolknejo.

Moko pridi sem

Ko sva s ta velikim zunaj in ko se meni nič ne ljubi, tako da zaspano posedam, se prav prileže, če pride kdo k mojemu migecu in se z njim ukvarja. Pridejo sosedovi otroci. Sedaj eden, sedaj drugi. Vendar sem pri tem precej strog. Ne pustim, da se cela 'tolpa' zbere, ker potem delajo same neumnosti. Otroci, če so na kupu, se preveč divjo igrajo s psom. Tako da kakšna gruda prileti za psom, pa kakšen natikač. Psa 'vlačijo' enkrat za rep, drugič za uhlje, pa potiskajo vstran in tako dalje. Tako da moram preveč paziti, da ne bi pes v preveliki prisili kakšnega otroka ugriznil. Moko ni agresiven, vendar če psu nekaj preseda, se bo branil. Tako da najraje vidim, da je pri psu samo eden otrok, ki se dejansko igra s psom. Otroci pa so posrečeni, vidijo, ko jaz psa treniram, in ko pridejo k psu, bi ga samo 'komandirali'. Ni panike, če mu mečejo žogo, tečejo z njim in podobno. Zanimivo pa je, da se s psom 'pogovarjajo', ko mu poveljujejo. Na primer: "Moko pridi sem." Za psa so to trije različni ukazi. Psa pokličem z besedo Moko, takrat, ko je ta mali zginil izpred mojih oči. Torej je nekje zadaj za hišo. Z besedo pridi, od psa zahtevam, da pride k meni, sicer svobodno po prešernu, samo v takšno razdaljo, da ga jaz lahko pobožam in pohvalim, da je prišel. Besedo sem pa uporabim, ko brezhibno želim, da pes priteče k meni in sede pred mano. To je v glavnem na vadbišču ali pa če želim nagli odpoklic. Nekdo je pri vhodnih vratih pa je celo tako zelo pameten, da je vstopil kljub tabli, da je pes pri hiši. Je pa tovrstnih 'pogovarjanj' cel kup, kot je na primer: "Moko sedi dol." Ki so za psa tudi trije ukazi. Sedi rečem, kadar želim, da pes sede, dol pa ko želim, da leže. Otrokom skušam pomagati, tako da samo en ukaz na enkrat izgovarjajo, pri tem pa pazim, da vstrajajo, da pes ukaz izvede. Saj mali je prebrisan in če ni treba, ne bo sedel, a ne zakaj pa bi, če me neki malinovec 'gnjavi'. Enkrat vedno pride do točke, ko rečem, da ima pes dovolj, ker otroci bi psu tečnarili do onemoglosti, pa kljub temu da ima mali jezik pri tleh.

Kot vzmetnica

„Drobno gledam, a mi nič ne uide.”

Sedaj je prava pasja vročina. Izraz pa je zelo posrečen. To je čas, ko psi po dnevi samo ležijo in spijo. Ko pa bedijo pa na veliko dihajo. V tem času še posebej pazim, da se pes ne pregreje. Pesjak imam na senčni strani, tako da popoldansko sonce ne sije neposredno k njem. Za posodo z vodo imam dvajset litrov velik škaf, to je lesena posoda, ki ima na straneh kovinske ročaje. Vode v njem je vedno najmanj tretjina, sedaj še zlasti pazim, da je voda hladna. Psu ne dajem mrzle vode, vendar topla tudi ne sme biti, ker sicer je ne bo pil. Tako kot mi, se lahko tudi psi prehladijo, če pijejo mrzlo, ledeno vodo. Senca je druga postojanka, ki mora biti psu na voljo. Pesjak imam tako urejen, da ima na vrhu streho, tako da sonce nikoli neposredno ne sije nanj. Pa pasjo uto ima, tako da se odvisno od razpoloženja zateče še v uto. Streha poskrbi, da pes tudi ni moker, kar je pomembno še zlasti pozimi, da psa ne zebe. Ko pa sem doma in imam psa spuščenega iz pesjaka, pa vedno pazim, da so kletna vrata odprta, da lahko ta mali smukne v klet, če mu je prevroče. Jaz sedim na klopci, kjer berem kakšno revijo, dnevni časopis ali kaj podobnega. Moko pa je kot vzmetnica. Če jaz sedim, pes lepo leži,

„Ti na nogah, jaz na nogah.”

ponavadi nekje pod mizo. Ko se jaz pričnem vstajati, še nisem povsem vstal, samo nakažem, da bom vstal, je ta mali že na vseh štirih in že v gibanju. Pa nič ga ne moti, če diha tako močno, da bodo pljuča ven iz prsnega koša skočila. Če jaz vstanem, vstane on hitreje kot jaz. Če jaz sedim in pride kdo od domačih, takoj vstane in gre pogledati, kdo je prišel. Od časa do časa, pa je tudi za njega prevroče, tako da gre v klet, kjer je deset stopinj nižja temperatura. Vendar pazite, nikoli mu nič ne uide. Če kdo pride k vhodnim vratom, kakšen sosedov pes spusti glas, takoj prihiti iz kleti in že pozoren, kaj se dogaja. Agresiven ni, ker mu ne pustim, da bi lajal in se podil za ogrado, ima pa budne oči in gibljiv vrat, tako da je na tekočem kot kakšna baba, ki visi na oknu in 'oblaja' mimoidoče.