Posledice že zdavnaj storjenega

Ko se 'šetava' po gozdu, mi pade na misel zgodba iz vesolja. Vesolje je nastalo pred približno 14 milijardami let s pojavom imenovanim veliki pok ali Big Bang. No prosim vas, pustite sedaj trgovino s tehničnim blagom in malo koncentracije. Od tistega trenutka naprej, se je začelo vesolje širiti in se širi še danes in to presenetljivo počne vedno hitreje. Zvezde? Teh je ogromno, samo v naši galaksiji jih je okrog 200 milijard. Pa Galaksij? 'Nebroj', najmanj 50 milijard. Velikost vesolja? Če svetloba potuje s hitrostjo milijarda kilometrov na sekundo in je najdje viden predmet 14 milijard let, torej gromozansko. Pa vsega vesolja ne vidimo, pa še širi se. Zanimivo je, da zvezde na nebu ne vidimo, takšne kot so v tem trenutku, ampak s časovnim zamikom, ker svetloba potrebuje 'nekaj' časa, da sploh prepotuje do nas. Torej živimo v svetu neke posledice dogodka, ki se je že zdavnaj zgodil, a ga šele sedaj zaznamo. Pa Moko? Cel dan dež, zvečer pa je le prenehalo, tako da lahko z migecom greva na sprehod. Dež je prenehal že pred dvema urama, vendar v gozdu je še kar drobno deževalo. Kapljice so na listih. Ko ena kapljica pade z lista nad njo, se združita v malenkost večjo kapljico, ki ponovno pade na nižji list in tako dalje dokler ne pade na tla, ali pa meni točno na glavo. V gozdu je že mrak, megleno, sliši se glas vrane, tako kot v grozljivki. Sedaj levo pade kaplja, sedaj desno. Se kakšna veja odlomi. Moko glava levo, šum, droben pok, glava desno. Ta zadnja nazaj, kaplja, tazadnja naprej. Skače kot v cirkusu. Povsem mu je tuje mračno, megleno, kapljajoče ozračje. Vidim Moko, da nisi za grozljivke. Moko, nič se bati, dež je prenehal pred dvema urama, torej sedaj več ne dežuje, ampak vidiš samo odsev posledice že zdavnaj storjenega.