Sem tokrat jaz učenec? Tačko daj

Od časa do časa povsem iz brezdelja se porodi kakšna ideja, kaj novega bi lahko psa naučil. Tako na veliko tuhtam, kaj bi bilo za psa zanimivo. Največje veselje psu predstavlja "griclanje", vse kar mu pride pod drobne šivankini ostrini sorodne zobke. Razmišljam, kaj bi psa lahko naučil z grizenjem. Zatopljen v misel grizljanja, se kot v oblakih sprehajajoč do pesjaka zavem, da sem povsem brez ideje. Moja pamet je prazna. Odprem pesjak, se podzavestno počepnem, da veseljaka "pocrtljam". Med drugim ga pobožam po prsih in ga nežnjo potrptam. Zaradi skakljanja bolj ponesreči kot z namenom potrptam tudi po njegovi desni tački. Veselko dvigne tačko in seže proti meni. Eto ideja je na mizi. Rečem mu: "Daj tačko" in dvignem njegovo tačko ter ga z velikim veseljem pohvalim. Veseljak še poln navdušenja po najinem snidenju, je s tem že vesel na kvadrat, tako da se vrže na hrbet in pričakuje božanje, teptanje in navdušeno hvaljenje. Od psa stopim korak vstran, da ponoviva vajo. Skoči "v zrak", na noge in direktno k meni in že moli taco v zrak, počaka, da se rokujeva in švrk na hrbet. Sedaj se sprašujem ali sem jaz psa naučil dajati tačko ali je on mene naučil, da ga naj "crtljam". Sem tokrat jaz učenec?