Kot vožnja z avtomobilom

Ob pričetku 'pasje šole' ljudje sprašujejo: "Kaj pa se bo pes naučil v šoli?" Izraz 'pasja šola' je neposrečen, dejansko je to 'tečaj za vodnike psov'. Razumete, šolali se bodo vodniki psov in ne psi. Šolanje psov je kot šolanje voznikov za vozniški izpit. Ne šolamo avtomobila, da se bo sam vozil, ampak voznika, da bo znal pravilno obvladovati vozilo. Slab voznik bo imel velike težave z vožnjo vrhunskega avtomobila, obratno pa lahko dober voznik obvladuje slab avto. Prav ta primerjava velja tudi za šolanje psov. Slab vodnik bo slabo vodil odličnega psa. In odličen vodnik bo lahko dobro vodil slabšega psa. Na primer Moko po pločniku z mano hodi lepo ob levi nogi, od časa do časa ima kakšen preblisk, vendar ga jaz takoj popravim, obvladam. Ko me je videl daljni sosed, je rekel, da tako naučen pes tako vsakega uboga. Mu dam Moka in pes je takoj izkoristil priliko in hodil meter pred njim. Držal sem se za glavo, kako je psa vodil. Nič ne pomaga vodljiv pes, če vodnik nima znanja o vodenju psa. Tako pes ni nič kriv, če ga vodnik ne zna voditi, kot ni avto nič kriv, če ga voznik ne zna voziti. Pa pravijo 'pasji' učenci v šoli, da njihov pes pa je drugačen, se ga ne da voditi. Učiteljica prime za povodec in popolnoma neposlušen pes se v delčku sekunde spremeni v pozornega in veselo-skakajočega poslušalca. Treba je le psa znati motivirati in takoj v delčku sekunde, še preden pes izvede neposlušnost, ukrepati. Bistvo šolanja se skriva v dveh besedah in sicer doslednost in odločnost. Doslednost - za dan ukaz mora VEDNO slediti izvedba ukaza. Ne, tokrat pa ni treba, ja je treba, če ne mislite resno, potem ne recite ukaza. Odločnost - je posredovanje, da mislite resno, da z vami ni šale. Če se pes na ukaz ne odzove, potem je treba stopnjevati odločnost in sicer glasneje izrečete ukaz, povlečete vrvico, vržete predmet ali kaj podobnega, torej stopnjujete odločnost. Ne pa zamahniti z roko, češ pes pač ne uboga. Podobno, ko z avtom zapeljete v ovinek, ne zamahnete z roko, češ avto je 'prebutast', da bi se sam peljal v ovinek in zapeljete naravnost s ceste.

Tebi je lahko, ker si genij

„Moko sledar.”

Nekoč je nekdo v pogovoru z Albertom Einsteinom pripomnil, da je njemu lahko delati, ker je genij. Albert je odgovoril, da je 5% v človeku genija, 95% pa trdo delo. Je pač tako da prenehamo z aktivnostmi, ker se čutimo nesposobni, ker v sebi ne vidimo genija. Ko so Albertu pripravili zabavo s presenečenjem, je le-ta prišel povsem preprosto oblečen, da so ga zamenjali za težko pričakovanega vodovodarja. Ali pa druga zgodba, ko je prijatelj opazil, da se Albert brije z istim milom, kot se umiva po obrazu, je Einstein odgovoril, da bi bilo preveč komplicirano imeti dva mila. Če se želimo približati razmišljanju genija, se moramo dejansko približati razmišljanju tepca. Kajti med tepcem in genijem, je 'majhna' razlika, oba namreč iščeta preproste rešitve in zlepa ne odnehata. Tukaj pa prideva midva z Mokom v zgodbo. Odločil sem se, da se bova začela pripravljati na IPO-I, to je izpit po mednarodnem programu, kjer se preizkuša poslušnost, sled in obramba. Imava cilj skupaj z drugimi geniji, pardon tepci, iz društva, da opraviva izpit junija prihodnje leto.

„Moko obramba.”

Nekaj mesecev bo treba trdo delati. Da sem zraven genijev oz. tepcev, me je namreč dokončno vzpodbudilo besedičenje gospoda na vadbišču, da je švicar družinski pes, za razstave in da je preveč nežen za obrambo. Z malim prideva do markerja in ko ga le-ta vzpodbuja z vrečo, tako da Moko ni mogel do nje, se je takoj iz umirjenega psa prelevil v psa norega na delo. Lajal je kot za stavo, kar je mimogrede odlično. Lajanje midva trenirava že od malih nog, pa tudi igračo imava za grizenje, tako da zna lepo ugrizniti brez preprijemanja. Pa sled sva že kar nekajkrat delala in lepo išče po sledi. Vem, da sva za mednarodno 'ligo' midva sedaj še ena velika drekca pekca, vendar če bova redno delala, potem bova po Einsteinu, kljub morebitnemu pomanjkanju 5% genija, imela tistih 95% energije tepca. Pa še tole, moj migec popolnoma nič ne zaostaja za geniji.