Kaj zakon pravi o spuščenih in nevarnih psih?

Danes sem na sprehodu po cesti šel mimo hiše, kjer so imeli gromozanskega psa skoraj še enkrat večjega od Moka. Pes je bil za ograjo, močno lajal, nato pa se je pri odprtih vratih zapodil proti mojemu na povodcu vodenem povsem umirjenem psu. V žepu sedaj vedno nosim plastično vodovodno cev in z vso močjo vržem podivjanemu psu, ko se je le-ta približal na dva metra. Pes se je takoj ustavil in v šoku prenehal biti agresiven, tako da sem preprečil napad na mojega psa. V tem času pa se je prikazal lastnik psa, ki je svojega psa odpoklical. In kaj zdaj? Od številnih ljudi, tudi kinologov, sem slišal sto in eno zgodbico za lahko noč. Kot je na primer ta, da je bil pes v ograjenem sadovnjaku (in opozorilna tabla na vhodu ograje), kamor so preko ograje preplezali tatovi jabolk in ker jih je pes pogrizel, so vložili tožbo proti lastniku psa/sadovnjaka in le-ta je moral plačati odškodnino tatovom. Osupljivo. Vedno, ko nekdo pripoveduje takšne zgodbice, se je treba vprašati, kdaj se je to zgodilo. Kajti mogoče je, da je takrat zakonodaja to dovoljevala (pravna praznina), sedaj (od leta 2007, od kar je nov zakon) to zanesljivo ne drži. Ker imam tovrstnih zgodbic dovolj, sem prebral, kaj piše v Zakonu o zaščiti živali (ZZZiv-UPB2). Spodaj navajam citate iz zakona in moj skromni komentar.

Socializacija psa
"Skrbnik živali mora z ustrezno vzgojo in šolanjem oziroma z drugimi ukrepi zagotoviti, da žival ni nevarna okolici." je napisano v 11. členu v drugem odstavku. Nato pa v 46. členu tretji odstavek piše: "Z globo od 400 do 800 eurov se kaznuje posameznik za prekršek iz prvega odstavka tega člena." Prvi odstavek v sedmi točki tega člena pa pravi: "7. ne zagotovi ustrezne vzgoje in šolanja oziroma drugih ukrepov in je zato žival nevarna okolici (drugi odstavek 11. člena)"

Moj komentar: Kaznivo je že torej samo to, če si vzgojil psa, ki je za ljudi in živali nevaren. Torej naj vam ne bo škoda 150 € in psa peljite v pasjo šolo.

Sprehod s psom na javnem mestu
"Skrbnik psa mora na javnem mestu zagotoviti fizično varstvo psa tako, da je pes na povodcu." pravi tretji odstavek 11. člena. Kaj se šteje za javno mesto pa pravi 5. člen v točki 22: "22. Javno mesto je javni kraj, kot je opredeljen v zakonu, ki ureja varstvo javnega reda in miru, razen površin, kjer ni oziroma ni pričakovati večjega števila ljudi." Glede kazni piše v 46.a členu: "Z globo od 200 do 400 eurov se kaznuje posameznik za prekršek iz prvega odstavka tega člena." In prvi odstavek: "6. ne zagotovi fizičnega varstva psa v skladu s tretjim odstavkom 11. člena tega zakona"

Moj komentar: V mestu mora biti pes obvezno na povodcu! Na travniku je lahko spuščen, če tam ni ljudi, na primer kresovanje na travniku.

Obvladovanje nevarnega psa
V drugem odstavku 12. člena piše: "Skrbniki nevarnih psov morajo zagotoviti fizično varstvo psov na enega izmed naslednjih načinov:
– da so psi na povodcu in opremljeni z nagobčnikom,
– da so zaprti v pesjaku ali objektu,
– da so v ograjenem prostoru z ograjo, visoko najmanj 1,8 m, ki je na vhodu označen z opozorilnim znakom."

Kaj je nevaren pes piše v triindvajseti točki 5. člena: "23. Nevaren pes je pes, ki je ugriznil človeka oziroma žival. Za nevarne pse se ne štejejo:
– službeni policijski ali vojaški psi, katerih ugriz je posledica izvajanja službene dolžnosti;
– psi, katerih ugriz je posledica nedovoljenega vstopa osebe v objekt ali na ograjeno zemljišče, ki je na vhodu označen z opozorilnim znakom."

No pa poglejmo še kazen, ki je predvidena v tretjem odstavku 45. člena: "Z globo od 800 do 1.200 eurov se kaznuje posameznik za prekršek iz prvega odstavka tega člena." Prvi odstavek točka dva pa pravi: "2. ne zagotovi fizičnega varstva nevarnega psa v skladu z drugim odstavkom 12. člena tega zakona".

Če pride do ugriza, je cel kup postopkov, pa na hitro poglejmo odseke iz 26.a člena. Prvi odstavek: "Zdravnik, ki obravnava poškodbo človeka zaradi ugriza psa, mora osebo napotiti v antirabično ambulanto skladno s predpisi, ki urejajo nalezljive bolezni [...]" in nato drugi odstavek: "Antirabična ambulanta mora vnesti podatke o ugrizu psa v centralni register psov, pozvati skrbnika psa, da se s psom zglasi v pristojni veterinarski organizaciji zaradi preveritve suma na steklino in o ugrizu psa [...]" in nato v četrtem odstavku: "Pristojna veterinarska organizacija, ki obravnava poškodbo živali zaradi ugriza psa, mora podatke o ugrizih psov v roku treh delovnih dni vnesti v centralni register psov. O ugrizih psov morajo policija [...obvestiti veterinarsko organizacijo... ] ki podatke o ugrizih psov vnese v centralni register psov."

Moj komentar: Če imaš doma spuščenega psa moraš imeti ograjo in obvezno opozorilno tablo, da je pes hud. Ograja ni potrebno, da je 1,8 metrov visoka, razen če je pes vpisan v centralni register psov kot nevaren pes, v tem primeru mora biti ograja visoka 1,8 metra in še vedno opozorilna tabla na vhodu ograje. Če pes nekoga ugrizne znotraj ograje in je na vhodu opozorilna tabla, potem je to zadoščeno zakonu, torej lastnik psa ni kriv za ugriz in tudi takšen ogriz se ne bo vpisal v centralni register kot ugriz nevarnega psa. Stvar se spremeni, če je pes človeka ali žival ugriznil zunaj ograje, v tem primeru se šteje kot nevaren pes (pristojne institucije ga vpišejo v register) in mora biti ograja visoka 1,8 metra in napis. V takšnem primeru potem tudi lastnik nevarnega psa ne odgovarja za ugriz osebe znotraj ograje.

Prav tako je razlika ali je pes obravnavan kot nevaren pes ali pes nenevaren okolici. Slednji je lahko v mestu na sprehodu brez nagobčnika vendar na povodcu. Če je pes vpisan v register kot nevaren pes, mora biti v mestu z nagobčnikom in na povodcu.

Torej če se po vaši ulici podi podivjan pes, ki grize druge pse ali ljudi, ga prijavite policiji, ki bo poskrbela, da bo vpisan v register kot nevaren pes in seveda lastnik bo dobil kazen. Nato pa bodo za takšnega psa (seveda lastnika) veljala strožja pravila, torej za nevarnega psa.

Pa še tole, kaj sploh je "antirabična ambulanta", to je zdravstvena ustanova za ljudi, ki se ukvarja z ugrizi psov.

Šolanje psa
V 15. členu piše: "Prepovedana ravnanja so:" in nato v deveti alineji piše: "– vzreja, vzgoja in šolanje na način in s pripomočki, ki živali povzročajo bolečine ali kako drugače škodijo njenemu zdravju" in nato v 46. členu tretji odstavek piše: "Z globo od 400 do 800 eurov se kaznuje posameznik za prekršek iz prvega odstavka tega člena." Iz prvega odstavka v deseti točki: "10. stori katero od ravnanj iz prvega odstavka 15. člena tega zakona"

Moj komentar: Če sem povsem odkrit, mi ni najbolj jasno, kaj je mišljeno pod "bolečina". Recimo, na vadišču je deset psov na povodcih. Pes se zažene proti drugemu psu, logično, da je treba psa obvladati tako, da povlečeš povodec z ovratnico na zateg, kar bo psu zanesljivo povzročilo bolečino. No mogoče pa kdo drug kaj bolj konkretnega ve, kaj je mišljeno s to "bolečino".

Še komentar za konec te "pravniške" seje: V pravu je treba ločiti kazensko/prekrškovno pravo in civilno pravo. Zgoraj navedeno velja za prvo, katero mora postopek izpeljati po uradni dolžnosti za to pristojen organ. To se ponavadi zgodi na osnovi prijave občana. Za civilno pravo, pa pomeni, da lahko kadarkoli vložimo civilno tožbo na sodišču in od kršitelja/povzročitelja škode (skrbnika psa) izterjamo oškodovani znesek. Pa se vrnimo na uvod tega prispevka, pa predpostavimo, da bi ta gromozanski pes močno poškodoval mojega psa, pa še nato mene pogrizel, ko bi psa branil. Najprej bi po kazenskem/prekrškovnem pravu bil kaznovan od države, ker pes ni bil za ograjo, ko je ugriznil. Seveda lahko pride v upoštev še kakšna kršitev iz drugih zakonov, kot je povzročitev splošne nevarnosti ali kaj podobnega. Nato bi ga jaz lahko tožil (civilna tožba) za celotno povzročeno škodo na psu (veterinar) in na meni, tako za telesne poškodbe kot psihične travme. Če bi imel razstavnega psa ali kaj podobnega in bi pes bil še potem "grd" in nesposoben za razstave, bi še tole lahko iztožil in tako dalje.

Namen tega prispevka pa ni v tem, da bi se na veliko tožarili, ampak dajte no že za božjo voljo enkrat imejte pse za ograjo ali pa v pesjakih zaprte, v času, ko niste s psom.

Na sprehod s spuščenim psom

„Sem pozoren.”

Na pločniku psa vedno peljem na povodcu na kovinski ovratnici in pes sledi ob nogi. Ko prideva do gozda iz nahrbtnika vzamem 10 metrsko vrv in usnjeno ovratnico. Menjam tako ovratnico kot povodec, s tem pes ve, da je konec hoje ob nogi. Psi so zelo inteligentni in sama zamenjava ovratnice je močan impulz. Še bolj pomembno je, da se ovratnica menja, ko prideš iz gozda in greš po cesti, ker takrat se mora pes umiriti in ponovno slediti ob nogi. Umiritev za psa pomeni že sam ritual zamenjave ovratnice. Moko je sedaj star dve leti in dva meseca. Od šestih mesecev, zelo žal pa mi je, da ne že od prvega dneva, pa do sedaj sem imel psa v gozdu vedno na 10 metrski vrvi. Vrvi ne pustim nategovati, vedno psa prej odpokličem. Sprva to pomeni tudi, da ga je treba povleči za povodec. Ko psa daš na 10 metrsko vrv prvič in to na tega nevajenem psu, je to vaja, ki jo izvajaš praktično vsake tri sekunde, ker pes ni pri miru in teka sem ter tja. Takšen sprehod zna biti zelo naporen za vodnika, ker moraš biti umirjen, ne smeš kazati jeze, ko pes zategne vrv. Moraš ga pač potrpežljivo naučiti, da zategovati ne sme. Zelo pomaga, da psa pred sprehodom doma pošteno natečeš z žogo, tako da gre malo utrujen na sprehod. V enournem sprehodu se še dvakrat ustaviva na travniku, da pes teče za žogo. Pa doma teče po sprehodu. Pred mesecem dni sem psa začel učiti, da vrvice ne nateguje več na 4 metre dolžine. To pomeni, da je pes precej pozoren na to, kar jaz počnem in v katero smer zavijem. Ko je bila hoja brez zategovanja, sem na 20 cm narezal dve vodovodni cevi širine ene cole (2,54 cm) in ti palici imam sedaj za pasom na hrbtu. Psa spustim brez vrvice in ko se pes oddalji na 2 metra mu pod noge vržem palico in rečem: "Čak," kot čakaj, počakaj. Pes me takoj pogleda in počaka. Po treh dneh se moj pes od mene v 95% časa sprehoda ne oddalji za več kot dober meter, merjeno od njegovega vratu do mene. Nikoli se ne oddalji za več kot 2 metra, mu prej vržem palico pod noge. Namenoma pa hodim tako, da je sedaj pes pred mano, za mano, levo nato desno itd. Pes me pač spremlja in se mi prilagaja. Ko opazim drugega psa ali sprehajalca, samo rečem: "Čak" in pes se v trenutku ustavi, stopim do psa, ga pripnem na povodec in ga peljem ob nogi. Po dobrem letu in pol imam psa na sprehodu popolnoma pod nadzorom. Samo tako obvladljiv pes je po mojem skromnem mnenju lahko v gozdu spuščen brez povodca.

Neobvladljivi psi na sprehodih

„Jaz čakam. Prideš?”

Neštetokrat sem že bil na sprehodu in srečam ogromno ljudi, ki pse sprehajajo brez vrvice. V dveh letih sem srečal samo enega spuščenega psa, ki je resnično bil brezhibno odziven na klic vodnika, vsi ostali psi ne bi smeli biti spuščeni. Lastniki se že od daleč 'hvalijo': "Saj nič ne naredi." Najbolj enostavno je reči: "Pa moj pes zato naredi." Tako te ljudje zelo hitro zelo resno jemljejo. Sicer njihov pes zelo hitro pride v levjem položaju, glava strogo naprej v višini ramen, in visoko dvignjen rep. Jaz ne dovolim, da takšen pes pride v stik z mojim psom. Pod nobenim pogojem ne želim kakšnega izživljanja tujega psa nad mojim, ker vsako negativno srečanje s primitivnim psom, se opravičujem primitivnim vodnikom, je za psa slabo, ker ima potem negativne izkušnje in pes zelo hitro postane agresiven na druge pse, ker se je naučil, da so psi agresivni. Psu izključno dovolim do psov, za katere vem, da so ne-pretepači. S takšnim potem Moko skače in nori po gozdu, skratka prijateljska igra. Na sprehode vedno hodim z nahrbtnikom, ki ga preprosto vržem v podivjanega psa, ko se le-ta približa na dva metra. To je zanj ponavadi takšen šok, da se obrne in odide z repom med nogami. Ponavadi je šok tudi za vodnika psa, če bi mu tako sploh lahko rekli, ker psa sploh ne vodi, ampak pes vodi njega. Na začudenje samo rečem, da njihov pes ne sme biti spuščen, ker se na odpoklic ne odzove. "Pa saj nič ne naredi. To je naš družinski pes." Jaz se ne želim spuščati v debato z nekom, ki je preveč pameten. Če ne razume govorice telesa psa, visoko dvignjen rep, nasršena dlaka itd, mu je pač težko dopovedati, da je njihov 'cartek' pripravljen na spopad. Moj Moko je tudi pravi 'cartek', vendar ne prenese, da se v njegovi bližini kdo šopiri in bo hitro zalajal in opozoril, da takšnega ponižanja ne bo trpel. Moku pa nikoli ne pustim, da bi bil prisiljen obračunati s kakšnim pingvinom, ker sem jaz alfa 'samec', ki v nevarnosti brani krdelo. Tako da on lepo umirjeno, vendar pozorno čaka za mojim hrbtom, da nevarnost mine. Verjetno si misli: "Kdo bo le-tega mojega hrusta premagal? Nihče."

Žejnega peljati čez vodo

Ko psa spustim iz pesjaka, je to za njega velika radost. Vesel me je kot izgubljeni puščavnik oaze, kot brodolomec kopnega. Ve, da bo to čas igre in veselja. Vse bi naredil, samo da lahko drvi za žogo. Če malo počakam, kar sam začne izvajati "vaje", kar sam sede, se uleže, zalaja ali kaj podobnega. Danes sem bil celo presenečen, je kar sam skočil v osnovni položaj, da bi začela hoditi "poleg". Moko je samostojni izvajalec... in šele, ko je v pasjem izrednem interesu, vidiš, kakšne umske sposobnosti ima pes. Med metanjem žoge se občasno zgodi, da mi žoga uide na sosedovo. Žoga poskakuje sem ter tja in se odbije nepredvidljivo. Zanj je to posebej zanimivo, ker mu vzpodbuja nagon plena. Če žoga v takšnem trenutku pade na sosedovo, se motivacija psa, da bi žogo dobil, najmanj potroji. Preprosto hoče dobiti žogo in

„Eksplozija proti žogi.”

pika, zato nestrpno teče ob ograji in s svojim telesom nakazuje, da si jo želi bolj kot vse na svetu. Jaz 'telebajsek' moram pa po žogo. Trava pri sosedovih je večkrat višja od same žoge, tako da jo vedno ne najdem takoj. Zato psa vzpodbujam: "Kje je žoga? Ja, kje je." Moko pa z zaprtim gobčkom cvili in nakazuje, kje se skriva žoga. Tako sem željo po žogi še popeteril. Sedaj bo pes naredil vse kar bom želel. Če sedaj rečem "dol", se pes ne samo uleže, ampak pade na tla oziroma tako eksplozivno izvede vajo, da preprosto skoči na tla. Izredno vesel rečem: "Ja" in mu preko ograje vržem žogo. Zemlja in trava kar frčita po zraku za njim, s takšno silo se požene za žogo. Z žogo priteče do vhodnih vrat, kjer me počaka, da se jaz leno vrnem od sosedov. No žoga pa vedno ne roma samo do sosedov, ampak mi kdaj pa kdaj pade tudi v naš ograjen vrt. Pred kakšnim dnevom se mi je zgodilo, da je zelena žoga padla med solato in žoge po daljšem iskanju nisem našel. Preprosto, če bi jo želel najti, bi preveč poškodoval solato. Tako na skrivaj iz žepa počasi povlečem drugo enako žogo in se delam, kot da sem prvotno žogo našel, jo vržem in grem z vrta. Moko je preveč prebrisan, da bi nasedel tej šali, z žogo v gobčku priteče k vrtu in cvili in si misli: "Mene pač ne boš žejnega peljal čez vodo."

Kot Masaji

„Ej, fant, meni je dolgčas.”

Bližajo se šolske počitnice in že večkrat tudi letos sem slišal očeta ali mamo, ki je svojemu sinčku 'pobalinču' ali hčerkici navihanki rekel: "Če boš odličen/a, boš dobil/a to in to, zato se sedaj uči..." Ali pač takšna in drugačna izvedba te izjave. Vse se nanašajo na nagrado, ki bo sledila nekje v prihodnosti, za nekaj, kar je treba narediti danes. To je pa za otroka mučno, ker si nagrado želi sedaj, ta trenutek. Tako otrok hitro reče: "Mama, daj ti meni sedaj za sladoled, o tisti drugi nagradi pa se bova takrat pogovarjala." Tako po principu pregovora: "Bolje vrabec v roki, kot golob na strehi." V tej isti smeri pa zanimivost iz črne celine. V Afriki, na ozemlju Tanzanije in Kenije živi primitivno ljudstvo (vsaj tako jih mi "sodobni" potrošniško naravnani ljudje rečemo), ki najbolje ne razumejo prihodnosti. Imenujejo se Masaji. Živijo za danes, sedaj, za ta trenutek in se ne zmenijo za prihodnost. Če Masaja zapreš v zapor bo od žalosti, brez upanja (in seveda neješčosti) umrl, ker ne razume in ne verjame, da bo nekoč v prihodnosti čez nekaj let, ko bo odslužil zaporno kazen, ponovno na svobodi. Oni razumejo sedanjost, ker zanjo živijo, prihodnosti ne. Na drugi strani te iste zgodbe so psi. Pes mora takoj dobiti hrano, pohvalo itd, ko izvede kratko nekaj sekund trajajočo vajo. Ne psa pol ure po poligonu sem in tja in potem igra z žogo. Pes je po naravi materialist, kar je nujno za preživetje v divjini, zato takšni nagoni. To pa pomeni, da želi stvar takoj, sedaj, ne nekje v prihodnosti. Če tega ne dobi, motivacija zelo hitro presahne in počne druge vragolije, kot je ovohavanje trave in podobno, ki so bolj zanimive, kot pa nek 'zatežen' vodnik, ki od njega želi ali celo zahteva, neke nesmisle, kot je sedi in prostor. Pes je kot Masaji, živi za sedanjost, zato mora nagrada vedno slediti takoj po izvedeni nekaj sekund trajajoči kratki vaji in pri tem moramo biti živahni in kazati psu našo srečo.

Pasja uta in pesjak

Preden je pes prišel k hiši, sem naredil pesjak in pasjo uto. Oboje se da kupiti v trgovini, vendar natanko tako, kot sem želel nisem nikjer našel, zato sem se odločil, da s pomočjo domačih, kar sami doma naredimo pesjak in uto. Pred nekaj dnevi sva se s prijateljico pogovarjala, kako sem to naredil, tako da sem lepo poslikal in napisal komentarje. Pesjak in pasja uta sta prilagojena velikosti psa, švicarskemu ovčarju. Če delate/kupujete pasjo uto za drugo pasmo, potem jo sorazmerno navedenim meram spodaj, povečajte/zmanjšajte.

Vhod v pesjak Vzhodna stran pesjaka. Na levi strani so vhodna vrata. Prav tako so izhodna vrata na zahodni strani pesjaka in pa še ena vrata desno na steni kot vhod v garažo. Skozi garažna vrata smo v pesjak prinesli pasjo uto, ker so vhodna in izhodna vrata (na mreži ograje) preozka. Pesjak je narejen iz kradratne železne mreže 10 x 10 cm. Spodaj okrog pesjaka je mreža 5 x 5 cm v višino 55 cm od tal. To pa zato, da mali pes ne pobegne med luknjo mreže. Na vratih in stenah pesjaka je aluminijasta pločevina, ki preprečuje, neposredno pihanje vetra in zaščita pred neposrednim soncem. Ko je pes mali pa preprečuje, da bi pes pomolil glavo skozi mrežo in se obesil. Na sprednji strani nad mrežo z malimi luknjami je tudi bila aluminijasta mreža, pa sem jo sedaj, ko je pes odrasel odstranil, da ima boljši pregled nad dvoriščem in da lažje opozori, če kdo pride k hiši.

Dolžina pesjaka Med vhodom v pesjak in pasjo uto je prostor za dolžino ležečega psa. Pred psom je najmanj prostora še za več kot polovico psa, prav tako za psom in pasjo uto prav tako za najmanj polovico psa. Tla so iz posebnih ploščic, ki so sicer namenjene za svinske hleve, da se svinje ne prehladijo. Enostavneje je spiranje z vodo kot pri lesenih tleh.

Širina pesjaka Širina pesjaka je toliko široka, da lahko pes normalno leži in je spredaj in zadaj približno za polovico psa prostora. V pesjaku mora biti toliko prostora, da se lahko pes normalno giblje.

Pogled iz pesjaka Vzhodna vhodna vrata slikano iz notranjosti. Zgornji del vrat se prilega legi strehe. Lega pesjaka je takšna, da ima pes direkten pogled na vhodna vrata ograje in takoj opazi, če pride k hiši nepovabljena oseba.

Stena pesjaka Na steni je aluminijska pločevina. Med streho in aluminijem je malo prostora, da zrak kroži. Med streho in aluminijskimi ploščami je vinska trta, ki preprečuje, da bi prah direktno pihal v pesjak in hkrati zakrije pločevino z zunanje strani, tako da je pesjak lepšega videza.

Streha pesjaka Pri steni garaže je vidno dno lesene strehe. Med streho garaže in streho pesjaka je samo mreža, odprtina je široka 55 cm, vendar je omrežena, da ne bi pes slučajno preplezal. Odprtina omogoča hlajenje pesjaka, da se vročina, ki je pod streho pesjaka odstrani. Streha pesjaka je dolga 120 cm.

Uta od spredaj Pasja hiša je spodaj dvignjena od tal za 15 cm. Levo spodaj 7 cm opeka in 8 cm lesena deska. Desno je samo lesena deska. Pesjak namreč visi od severo-vzhodne strani proti jugo-zahodni strani, da je pesjak lažje spirati z vodo. Spodnja stranica pasje ute meri v dolžino 90 cm. Pokončna leva in desna stranica merita 71 cm. Leva in desna stranica strehe merita 58,5 cm. Pasja uta (brez lesenega podstavka) meri do slemena (stičišče leve in desne stranice strehe) 108 cm.

Omarica Na garažni steni je pritrjena omarica, ki sloni na pasji uti, kjer so spravljeni pripomočki za psa, ki se dnevno potrebujejo. Vrata omarice se z lahkoto odpirajo.

Uta v celoti Celotna dolžina pasje ute je 150 cm, od tega je odprtina široka 50 cm in preostali del, kjer je v notranjosti ležišče, natanko 100 cm.

Vhod v uto Odprtina (brez lesa) predprostora pasje ute je široka 43 cm in visoka 69 cm, morda kakšen milimeter več.

Predprostor ute Predprostor pasje ute. Dolžina predprostora pasje ute od zunanjega vhoda do notranje stene je 90 cm, morda kakšen milimeter manj. Od tega je od vhoda v predprostor do vhoda v ležišče (luknje) 48 cm. Širina luknje do ležišča je 27 cm. Širina od luknje do zadnje stene je 15 cm, morda kakšen milimeter manj.

Vhod v notranjost Širina luknje vhoda v notranjost ležišča je 27 cm. Višina od tal predprostora do najvišje točke luknje na vrhu je 69 cm. Ker je ležišče pesjaka dvignjeno od predprostora za 3 cm, morda kakšen milimeter manj, je razdalja med tlemi ležišča pesjaka in najvišjo točko luknje 66 cm. Ker je plečna višina mojega psa 68 cm (od tal do vrhnje hrbtne strani vratu stoječega psa), je to idealna višina luknje, ker mora biti višina le-te za 2 cm nižja od psa. Ko pes vstopi v pesjak, se mora skloniti, to pa zato, da je ležišče čim manjši prostor, sicer pozimi pes s svojo telesno temperaturo prostora ne bo dovolj ogrel in bo psa zeblo. Pasjo uto vedno dimenzioniramo na odraslo plečno višino psa zmanjšano za 2 cm. Ostale dimenzije pasje ute sorazmerno povečamo oz. zmanjšamo glede na omenjeno višino.

Odprta streha Ena stranica strehe pesjaka se odpre, to pa zato, da se lahko notranjost pesjaka počisti z metlo, obriše s krpo, če je umazano ali mokro.

Podstrešje V podstrešju je prostor za pasje stvari, predvsem takšne, ki se dnevno ne potrebujejo, ker so vrata iz lesa so kar težka za odpiranje. Cel pesjak je narejen iz ladijskega poda, da se deske med sabo tesno stikajo, da med njimi ne piha. Še posebno je pomembno, če je les nov, ker potem ko se osuši, se skrči in lahko nastanejo drobne razpoke, kar pomeni, da bo psa pozimi pošteno zeblo.

Karton Na tleh podstrešja je karton, da se dno ne umaže s predmeti podstrešja in da se blago, ki je pod njim ne strga. Če se karton umaže, ga zavržemo in nastavimo novega.

Blago ovito v stiropor Tla podstrešja so ovita iz blaga in sicer je blago ovito okoli 2,5 cm stiropora. Dno je iz laminata in ni pokrito z blagom, da pes ne bi razgrizel blaga. Blago je zato, da se stiropor ne trga ali ugreza, ko na njega položimo kakšen predmet - prav tako funkcija kartona.

Podstrešje se sname Tla podstrešja se dajo sneti, da se lahko ležišče pesjaka čisti. Dno je iz dveh delov, da se lažje vzame iz pasje ute.

Dvodelno podstrešje En del podstrešja tal je že snet. Drug del je še vedno nameščen. Vogala pri steni sta nekoliko zaobljena, tako da se prilegata tramom strehe. Med dnom podstrešja in stenami ne sme biti praznega prostora, kjer bi sicer psu pihalo. Kot sem že omenil, mora biti prostor zaprt, da pozimi pes s svojo telesno toploto ogreje prostor.

Tramovi Oba dela dna podstrešja sta sneta. Dela slonita na treh vmesnih deskah in skrajnima stenama. Širina med vsako izmed treh letev je 17 cm.

Vhod v ležišče Vhod v ležišče (pes je v predprostoru in z glavo vstopa v prostor ležišča). Vhodna luknja iz predprostora v ležišče mora biti ob notranji steni, da psu ne piha. Vendar luknja ni tesno od steni, ampak je pred njo še 14 cm zapora, da zrak, ki zapiha v notranjost predprostora, ob tej letvi zaokroži in zapusti pesjak. Če te zapore ne bi bilo, bi psu pihalo v ležišče.

Dotik hrbta Polovica psa je že v prostoru za ležišče. Pes se s hrbtom dotika vhodne luknje v ležišče. Glavo je pomolil čez prečne letve, kjer je dno podstrešja, to pomeni, da je pes malenkost sklonjen, ko je v pesjaku. To tudi preprečuje, da bi pes po pesjaku norel, v ležišče gre samo spat.

Dolžina ležišča Pes povsem normalno leži v pesjaku. Med psom in stenami pasje ute je zelo malo prostora, to je namenoma, da je prostor ležišča ravno pravšnji, da pes pozimi zagreje pesjak. Tla, vse štiri stene in dno podstrešja so obložene s 2,5 cm stiroporom. Na vrh stiropora (notranji del ležišča) je 0,5 cm laminat. Predsoba ni obložena s stiroporom, ampak samo z laminati, ker pes v predprostoru ne leži.

Druga vrata Zadhodna stran pesjaka. Pesjak ima tudi na zahodni strani vrata, to pa zato, ker ko se pesjak spira in pometa (dlačje psa, prah in listje od bližnjih dreves) se lahko vrata odpro in tako lažje počisti. Streha pesjaka se povsem ne stika stene garaže, to pa zato, da se pesjak poleti hladi. Streha garaže je nekoliko čez streho pesjaka, da pozimi ne nanaša snega v pesjak.

Nagnjenost pesjaka Stranica pesjaka. Cel pesjak nekoliko visi od severo-vzhodne strani proti jugozahodni strani (proti zadnjim vratom), namenoma zaradi lažjega spiranja pesjaka.

Ograja do vrha Mrežna pregrada je vse do strehe, da pes ne prepleže pesjaka. Oziroma da druga žival (pes, mačka) ne pride v pesjak in psu odžira hrane ali se prikrade goneči samici, če imate samico seveda.

Pesjak in uta sta pripravljeni, da lahko cesar uživa v svojem kraljestvu. Sicer je on raje zunaj in nori, vendar hiša le mora biti, da si lahko v miru spočije, da ima vsaj nekaj miru pred nadležnim gospodarjem.

Kaj ljudje vse vpisujejo v iskalnik - 4. del

Na spletnem dnevniku lahko vidim, kaj obiskovalci mojega bloga vpisujejo v iskalnik, ki jih pripelje na mojo stran. Na podobna vprašanja sem že odgovarjal pred meseci in sicer januarja 2008, maja 2008 in julija 2008. Pa da vidimo, če je kakšno novo vprašanje.

Agresiven pes do ljudi
Psa preprosto ne smete pustiti, da je agresiven do ostalih živih bitij. To pomeni poleg ljudi tudi mačk, psov in tako dalje. Psa imejte na povodcu. Doma pa psa odpokličite preden pride človek na obisk in ga dajte na povodec, če ga drugače ne obvladate. Če laja pri ograji, mu vrzite kakšen predmet v bližino in ga pokličite, ko vas pogleda. Ali pa kakšna vodna pištola in ga poškropite z vodo. Zelo pomembno je, da pri odpoklicu ne kričite. Dokler laja, ga tudi ne kličite, ker vas ne bo slišal - zato morate najprej pridobiti pozornost. Nato pa povsem umirjeno psa pokličete. Če kričite, pes misli, da mora on še bolj lajati. Več: Moj pes nič ne uboga oz. interes psa in njegovi nagoni

Kako psu odstraniti klopa?
Najbolje je poskrbeti za preventivo. To pa je ovratnica proti bolham ali pa ampula. Pomembno je, da menjamo ovratnico, pri ampuli pa damo novo, ko je predpisan rok za menjavo. Če ima pes ovratnico/ampulo, to ne pomeni, da pes ne bo dobil klopa, ampak da bo le-ta poginil, ko bo ugriznil v psa. Namreč ovratnica/ampula v psa izločajo snov, ki klopa pokončajo. Torej ovratnica/ampula nista namenjena odganjanju klopov, ampak pomoru. Klopa enako kot pri človeku nikoli ne mažemo z oljem, ampak samo dlako nežno odgrnemo, tako da pri puljenju ne pulimo dlake, nato pa klopa primemo čim bližje koži psa in v smeri urinega kazalka ali pa v obratni smeri urinega kazalca klopa spulimo. Dobro je, da celotnega klopa spulimo. Če glava ostane v psu (enako je pri človeku), je dobro, če jo dobimo ven. Če ne, se bo mesto zagnojilo in po nekaj dneh bo tujek izločen, povečini brez težav. Ovratnica/ampula pa tudi nekako ščitita pred nalezljivimi boleznimi, saj klop z veliko večjo verjetnostjo prej pogine, preden bi v telo psa uspel izločiti mikroorganizme.

Koliko je pes hiter?
Brez skrbi bolj kot vi. Kako naj jaz to vem? Poglejte v kakšen leksikon.

Pasja starost
Psi živijo od 10 do 12 let. Večje pasme psov ponavadi prej poginejo, dočim manjši psi lahko živijo tudi do 15 let in več, kar je bolj izjema kot pravilo.

Pes hlasta hrano
To načeloma ni nič narobe. Pazite le, da kosi ne bi bili preveliki, da se mu ne bi kaj v grlu zataknilo. Sicer pa je to povsem normalno, še zlasti, če pes je v bližini drugih psov, ker nagon preživetja mu pravi, da mora čim prej požreti čim več hrane, da mu drugi psi ne bi pojedli in bi potem on kakšen dan stradal. Lahko pa da ste psa dražili, ko je pes jedel in je to pač posledica naučenega. Najbolje, da psu, ko daste jesti, da ga pustite pri miru. Jaz psa v pesjak zaprem in grem v stanovanje, tako pes povsem v miru poje hrano.

Po dežju s psom
Dejansko pes živi tudi takrat, ko je zunaj dež. Jaz grem na sprehod v vsakem vremenu. Izjema je le, če grmi in je nevihta, ker potem je nevarnost, da vas zadene strela. Izjema je tudi, če sem bolan ali se slabo počutim, takrat raje pustim sprehod pri miru.

Pes v kopalkah
Če niste filmska zvezda, potem pustite psa, da hodi gol po svetu. Če dvomite, potem s psom obiščite nudistično plažo. Malo za šalo.

Inteligentni pes je izumitelj

„A kar sam bi vstal?”

Vsak povprečni ljubitelj psov misli, da je bolje imeti inteligentnega psa, kot pa povprečnega... Spomnim se sošolke, ki je bila pri urah tujega jezika izredno tečna in se je pogovarjala z vsemi sosednjimi učenkami in učenci. Tako da je hočeš noče vedno motila pouk. Pa je profesorici prekipelo in zakričala: "Takoj pridi ven, boš kazensko vprašana, pa bomo videli, če boš potem še tako živahna." Profesorica postavi prvo vprašanje, pa sošolka takoj odgovori. Pa drugo, kot iz topa, pa tretje, ponovno kot iz topa. Sošolka je preprosto vse vedela, bila je super talent za tuje jezike. Profesorica se nasmehnila in rekla: "Žal mi je, da moraš biti pri mojih urah in trpeti." Podobno je pri pseh. Najlažje je delati z "zabitim" psom. Za njega je vedno vse novo in vse zanimivo. Tako da pač izvaja vaje, ki mu jih naročiš, in te vaje izvaja lepo in z zanimanjem. Pri inteligentnejšim psom, pa moraš vedno paziti, da ne bi pes kaj med učenjem izumil.

„In to naj bi bil prostor?”

Na primer rečeš: "Sedi," in pes ne sede povsem do dna, ampak samo počepne. Naslednjič bo pri ukazu za sedenje pes samo počepnil, ker se je na novo naučil, da je 'sedi' dejansko 'počepni'. Tako da moraš takoj popraviti, da pes sede do konca. V zadnjih nekaj dveh sem psa naučil, da pri "prostor" pride za mano. In sicer gre neumnost takole, rečem: "Prostor," vaja v gibanju, tako da jaz nadaljujem pot, pes se uleže in po dveh sekundah vstane! in gre za mano. Sedaj moram to iz glave zbijati, da 'prostor' pomeni 'prostor'. Pa to je pes sedaj začel delati po več kot letu dni popolne izvedbe vaje. Kriv pa sem sam, ker sem prepogosto izvajal 'prostor' in 'sem' vajo skupaj in pes pač razmišlja - najprej prostor, nato sem, bom kar skupaj naredil, saj znam. Podobno se mi je naredilo, pri vaji 'sem', kjer psa odpokličeš, pes priteče spredaj pred vodnika in sede, nato na ukaz 'poleg' gre zadaj za vodnika in sede ob levi nogi. Psa pokličem na travniku z ukazom sem in pes priteče in direktno sede levo ob moji nogi - torej je obe vaji zopet povezal v eno samo. Tako da sem zopet moral popravljati in mu dopovedati, da sta to dve vaji. To pač sedaj delam tako, da vedno za 'sem' ni več 'poleg' in za 'prostor' ni vedno več 'sem'. Torej pes nikoli ne ve, katera vaja bo sledila. Zna biti zanimivo delati z inteligentnim psom, ker moraš paziti, saj te žejnega hitro pelje okrog vode.

Nežnost in grobost je odvisna od igralca

„Letim kot jastreb.”

Se spomnim dokumentarnega filma, ko je krdelo levinj napadlo bivola in ga krvoločno podrlo na tla. Bivola so levi pričeli jesti še preden je bil le-ta mrtev - surovo, kruto in trpeče za bivola. Potem pa prizor, ko levinja svojega malega mladiča čisti z jezikom in ga s šapo nežno obrača. Žival točno ve, kdo je potreben nežnosti in kdo grobosti. Moko in sosedov desetletni fant izvajata 'prave' bitke. Je 'mulc' prinesel predrto nogometno žogo in je bilo potem norenja na vrh glave. Pes jo je hotel zase, fant bi jo rad imel zase. Fant je držal žogo z obema rokama, Moko na drugi strani in vsak sta vlekla na svojo stran. Pa enkrat je fant padel na kolena, drugič je Moko padel v 'sedi' položaj. Zgodilo se je celo, da je fant za delček sekunde ležal na psu in nato pes za delček sekunde na fantu. Pri tem pa ni bilo nobenega podrejanja, renčanja ali kaj podobnega z ene in druge strani, samo puljenje za žogo. Ko je fant dobil žogo je pes kar skočil v zrak, da jo je zopet dobil in nato bežal z žogo. Fant ga nikakor ni mogel dobiti. Moko ga je pridno čakal na varni razdalji in ko je fant pritekel, je Moko popihal. Nato fant ni želel več teči za njim, ker ga nikoli ni mogel ujeti. Pa je Moko prišel nasproti, žogo spustil z gobčka na tla in nato čakal fanta.

„Malo vam pomežiknem.”

Ko je le-ta pritekel, je Moko hitro žogo zgrabil in tekel stran. Potem je fant obupal in čez čas je pes spustil žogo na tla in se ulegel. To pa je velika napaka, ker sedaj pa ga je fant dohitel in divjanje se nadaljuje. Povsem drugače je, ko pride na obisk sedemletna punčka. Je izredno umirjena, vendar navdušena nad psom. Zelo previdno in počasi se približa žogi, ki leži ob pasji nogi. Z nežnimi gibi se skloni in če pes skloni glavo, se deklica ponovno vzravna. Tole ponovita nekajkrat, potem pa pes pusti, da mu deklica izpred noge vzame žogo in potrpežljivo počaka, da mu jo vrže. Moko se povsem drugače, nežnejše, igra z dekletom. Nikoli se ne zaleti v njo, nikoli ne skače v zrak po žogo, nikoli v njeni bližini ne divja, da je ne bi podrl, nikoli ne laja v njeni bližini, kot bi bil drug pes. Moko-poko je kot nežna levinja z mladičem, s to drobno razliko, da te v zahvalo ne poliže.

Moj pes nič ne uboga oz. interes psa in njegovi nagoni

„Včasih malenkost lenobno...”

Pred dnevi srečam znanca in je potarnal, da njegov pes čisto nič ne uboga. Vedno, ko želiš psa kaj naučiti, moraš najprej razmisliti, kakšen je interes psa. Ni interes psa, da bi prišel k nezanimivemu gospodarju. Da psa naučiš oz. utrdiš odpoklic, moraš razmisliti o interesu, ki ga ima pes in pa o nagonih, s katerimi ga boš vzpodbudil, da bo naredil želeno. Z Mokom večkrat utrjujem odpoklic povsem neobremenjeno za psa. Vzamem žogo in močno maham, da psu vzpodbudim nagon plena. Pes si močno želi žoge, tako da je odpoklic brezhiben. Ali pa dam žogo za nekaj sekund na visoko, tako da jo vidi, vendar ne more do nje. Pes skače in cvili, naredil bi vse, da bi prišel do žoge. Vzamem žogo in hitro stopim dva, tri korake nazaj in ga odpokličem s: "Pridi". Interes psa je, da dobi žogo, zato bo odpoklic naredil brezhibno. Takoj mu dam žogo in močno pohvalim: "Bravo, priden." Podobno utrjujem odpoklic s priboljški. Psu pred gobček pomolim košček klobasice in pes bi naredil vse, da dobi ta košček klobasice. Hitro stopim dva tri korake nazaj in psa odpokličem. Moko zdivja k meni v delčku sekunde, samo da dobi klobasico.

„... večkrat pa z velikim veseljem.”

Podobno je ob času hranjenja. V pesjaku s posodo s hrano hitro korak stran in psa pokličem, pes takoj k meni in hrani. Ko psa spustiš iz pesjaka in pes je navdušen, odpoklic bo takojšen. Nato odpoklic stopnjuješ ob težjih pogojih: zanimivo vohljanje po travniku, drug pes pri ogradi, bežeča srna in podobno. Ne početi odpoklica od srne brez 10 metrske vrvi, ker psa ne boste obvladali, nagon plena bo prevelik. To počnete šele takrat, ko resnično psa obvladate, po nekaj mesecih brezhibnega odpoklica v nemotečih okoliščinah... Vhodna vrata so na ogradi včasih odprta, tako da nisem neprestano vratar. Ravno v tem času je prišel mimo jahač s konjem, le-tega je Moko že večkrat videl pri zaprtih vratih in pred meseci je povsem zdivjal za ogrado h konju in lajal. Tokrat ga Moko samo opazuje, kot opazuje vsakega mimoidočega, brez kakršnega koli znaka, da bo zdivjal za konjem. Pustil sem ga, da ga opazuje, nato sem ga po nekaj sekundah odpoklical in Moko je takoj stekel k meni na veliko dozo igre. Po mnogih mesecih potrpežljivega odpoklicevanja, si bo moral konj sedaj že kaj bolj zanimivega izmisliti, da bo za Moka zanimiv, na primer klobuk na glavo, sončna očala na nos, "čik" v usta, v taco steklenico piva, pa s harmoniko bo moral kakšno telebajsasto turbofolk skladbo zaigrati.