IV. The ultimate test: Odpoklic od bežeče srne

Na travniku je cela družina srn, vsaj pet jih je, ki brezskrbno pasejo travo. Na daleč iz gozda jih opazim, vendar zelo potihoma greva s psom na travnik. Srne naju opazijo, vendar ne bežijo. Z vso močjo vržem žogo okrog 100 metrov natanko proti srnam. V tem trenutku pa srne začnejo bežati kot zmešane. Pes pa drvi za žogo in za srnami. V točno tistem trenutku, ko pes ulovi žogo in je dejansko na površini, kjer so pred nekaj sekundami bile srne, ter le-te z vso hitrostjo drvijo stran od psa. Dvignem roko, v kateri imam drugo žogo, povsem navpično v zrak. Moko to takoj opazi in brez povelja steče k meni. Med vračajočim tekom enkrat na hitro obrne glavo za srnami, vendar lepo teče k meni brez ustavljanja. Nato izvedeva še eno vajo. Pes sede 10 metrov vstran od sledi in vržem žogo naravnost v najmočnejšo sled, kjer so prej pred divjanjem stale srne. Vržem žogo in ko se žoga ustavi v nizki travi rečem psu, da daj prinese žogo. Psa sled močno moti, kar se vidi po hitrem iskanju in divjanju sem ter tja. Ko žogo po nekaj sekundah najde, takoj brez povelja steče k meni.