Jaz sem samo eden izmed telebajskov

„Telebajski? Me ne briga.”

Poznate tisto risanko o telebajskih. To je precej "bedasta" risanka, ki pa je med najmlajšimi otroci precej popularna. Bistvo bedavosti je to, da skačejo gor in dol in vzklikajo "hopa". Vse kar se v risanki dogaja, je to, da pridejo na prizorišče eden za drugim in se kličejo po imenu. Crknit kako dolgočasno. Moko bi ob takšni risanki zanesljivo začel pošteno zehati. Danes ob poldan grem k ta malemu. Je zehal kot en veliki zaspanec. Odprem pesjak, pa se sploh ni zmigal, je kar ležal. Sem sprva mislil, da je kaj narobe z njim. Pa sem potem ugotovil, da bi še spal, tako da sva se malo "cartala", dokler mu moja roka ni postala zanimiva za grizenje. In kaj se lahko iz risanke telebajskov naučiš? Za psa moraš biti neprestano zanimiv in si izmišljevati raznorazne trike, da te pes upošteva. To je podobno, kot bi vam jaz pripovedoval vic. Pa bi eden in isti vic razlagal sto krat celi debeli dve uri. Prvič se bi režali, da bi bili solzni, drugič bi še malenkost lička nasmejali, tretjič bi že bil dolgočasen, četrtič bi se vam že zehalo, petič pa bi me že s ponvo po glavi, da bi že enkrat utihnil. Torej tip zanimivosti v stilu telebajska povsem odpade. Če ne, bi on vse druga raje počel: ovohaval, dirkal za tovornjaki, oblajal sosedovega psa in podobno. Tako da počneva raznorazne neumnosti predvsem pa kombinacijo treh igric: tekanje, žoga in vlečenje cunjice. Bi se radi pridružili telebajsastim debatam? Pripišite svoj komentar. Zadnje dni potekajo tri debate 1 in 2 in 3. Po, Laa Laa, Dipsy in Tinky Winky že nestrpno čakajo. "Hopa."