XII. Ljudje sprašujejo jaz pametujem: Hoja ob nogi

Problem je edino ta, da živimo na vasi in nimamo urbanega okolja nikjer blizu, tako da je to vseeno prepuščeno našemu prostemu času in ne vsakodnevni-tedenski rutini.

Na vasi zna biti nekoliko težje, vendar ne do te mere, da pes ne bi ubogal in hodil ob nogi brez zategovanja vrvice. Jaz vedno, ko grem na sprehod, pes del sprehoda hodi ob nogi in zelo velik del je prost, vendar nikoli svobodno po prešernu. Za norenje je žoga, ko je pes utrujen, pa mora tudi sprehod imeti neko glavo in rep. Po vsej verjetnosti nisi doma nekje, kjer se da priti do hiše samo s helikopterjem. Torej nekje mora biti cesta ali alsfaltna ali peščena ali gozdna pot s koreninami. Torej prostora za trening ne bi smelo primanjkovati. Evoti, doma natečeš psa, da ima jezik na tleh, nato psa na vrvico in po vaški poti. Ta pot ti mora biti alfa in omega 'mestnega treninga'. Torej vedno po tej poti je disciplina in pika. Ko prideta s ceste na travnik, potem je lahko svoboda, vendar ne takšna, da bodo lovci za psom tekali. O tem sem že pisal, sicer v komentarju bloga: Hoja po mestu