Žejnega peljati čez vodo

Ko psa spustim iz pesjaka, je to za njega velika radost. Vesel me je kot izgubljeni puščavnik oaze, kot brodolomec kopnega. Ve, da bo to čas igre in veselja. Vse bi naredil, samo da lahko drvi za žogo. Če malo počakam, kar sam začne izvajati "vaje", kar sam sede, se uleže, zalaja ali kaj podobnega. Danes sem bil celo presenečen, je kar sam skočil v osnovni položaj, da bi začela hoditi "poleg". Moko je samostojni izvajalec... in šele, ko je v pasjem izrednem interesu, vidiš, kakšne umske sposobnosti ima pes. Med metanjem žoge se občasno zgodi, da mi žoga uide na sosedovo. Žoga poskakuje sem ter tja in se odbije nepredvidljivo. Zanj je to posebej zanimivo, ker mu vzpodbuja nagon plena. Če žoga v takšnem trenutku pade na sosedovo, se motivacija psa, da bi žogo dobil, najmanj potroji. Preprosto hoče dobiti žogo in

„Eksplozija proti žogi.”

pika, zato nestrpno teče ob ograji in s svojim telesom nakazuje, da si jo želi bolj kot vse na svetu. Jaz 'telebajsek' moram pa po žogo. Trava pri sosedovih je večkrat višja od same žoge, tako da jo vedno ne najdem takoj. Zato psa vzpodbujam: "Kje je žoga? Ja, kje je." Moko pa z zaprtim gobčkom cvili in nakazuje, kje se skriva žoga. Tako sem željo po žogi še popeteril. Sedaj bo pes naredil vse kar bom želel. Če sedaj rečem "dol", se pes ne samo uleže, ampak pade na tla oziroma tako eksplozivno izvede vajo, da preprosto skoči na tla. Izredno vesel rečem: "Ja" in mu preko ograje vržem žogo. Zemlja in trava kar frčita po zraku za njim, s takšno silo se požene za žogo. Z žogo priteče do vhodnih vrat, kjer me počaka, da se jaz leno vrnem od sosedov. No žoga pa vedno ne roma samo do sosedov, ampak mi kdaj pa kdaj pade tudi v naš ograjen vrt. Pred kakšnim dnevom se mi je zgodilo, da je zelena žoga padla med solato in žoge po daljšem iskanju nisem našel. Preprosto, če bi jo želel najti, bi preveč poškodoval solato. Tako na skrivaj iz žepa počasi povlečem drugo enako žogo in se delam, kot da sem prvotno žogo našel, jo vržem in grem z vrta. Moko je preveč prebrisan, da bi nasedel tej šali, z žogo v gobčku priteče k vrtu in cvili in si misli: "Mene pač ne boš žejnega peljal čez vodo."