Na sprehod s spuščenim psom


„Sem pozoren.”
Na pločniku psa vedno peljem na povodcu na kovinski ovratnici in pes sledi ob nogi. Ko prideva do gozda iz nahrbtnika vzamem 10 metrsko vrv in usnjeno ovratnico. Menjam tako ovratnico kot povodec, s tem pes ve, da je konec hoje ob nogi. Psi so zelo inteligentni in sama zamenjava ovratnice je močan impulz. Še bolj pomembno je, da se ovratnica menja, ko prideš iz gozda in greš po cesti, ker takrat se mora pes umiriti in ponovno slediti ob nogi. Umiritev za psa pomeni že sam ritual zamenjave ovratnice. Moko je sedaj star dve leti in dva meseca. Od šestih mesecev, zelo žal pa mi je, da ne že od prvega dneva, pa do sedaj sem imel psa v gozdu vedno na 10 metrski vrvi. Vrvi ne pustim nategovati, vedno psa prej odpokličem. Sprva to pomeni tudi, da ga je treba povleči za povodec. Ko psa daš na 10 metrsko vrv prvič in to na tega nevajenem psu, je to vaja, ki jo izvajaš praktično vsake tri sekunde, ker pes ni pri miru in teka sem ter tja. Takšen sprehod zna biti zelo naporen za vodnika, ker moraš biti umirjen, ne smeš kazati jeze, ko pes zategne vrv. Moraš ga pač potrpežljivo naučiti, da zategovati ne sme. Zelo pomaga, da psa pred sprehodom doma pošteno natečeš z žogo, tako da gre malo utrujen na sprehod. V enournem sprehodu se še dvakrat ustaviva na travniku, da pes teče za žogo. Pa doma teče po sprehodu. Pred mesecem dni sem psa začel učiti, da vrvice ne nateguje več na 4 metre dolžine. To pomeni, da je pes precej pozoren na to, kar jaz počnem in v katero smer zavijem. Ko je bila hoja brez zategovanja, sem na 20 cm narezal dve vodovodni cevi širine ene cole (2,54 cm) in ti palici imam sedaj za pasom na hrbtu. Psa spustim brez vrvice in ko se pes oddalji na 2 metra mu pod noge vržem palico in rečem: "Čak," kot čakaj, počakaj. Pes me takoj pogleda in počaka. Po treh dneh se moj pes od mene v 95% časa sprehoda ne oddalji za več kot dober meter, merjeno od njegovega vratu do mene. Nikoli se ne oddalji za več kot 2 metra, mu prej vržem palico pod noge. Namenoma pa hodim tako, da je sedaj pes pred mano, za mano, levo nato desno itd. Pes me pač spremlja in se mi prilagaja. Ko opazim drugega psa ali sprehajalca, samo rečem: "Čak" in pes se v trenutku ustavi, stopim do psa, ga pripnem na povodec in ga peljem ob nogi. Po dobrem letu in pol imam psa na sprehodu popolnoma pod nadzorom. Samo tako obvladljiv pes je po mojem skromnem mnenju lahko v gozdu spuščen brez povodca.

Št. komentarjev: 0:

Objavite komentar

Naročite se na Objavi komentarje [Atom]

<< Domov