Kot Masaji

„Ej, fant, meni je dolgčas.”

Bližajo se šolske počitnice in že večkrat tudi letos sem slišal očeta ali mamo, ki je svojemu sinčku 'pobalinču' ali hčerkici navihanki rekel: "Če boš odličen/a, boš dobil/a to in to, zato se sedaj uči..." Ali pač takšna in drugačna izvedba te izjave. Vse se nanašajo na nagrado, ki bo sledila nekje v prihodnosti, za nekaj, kar je treba narediti danes. To je pa za otroka mučno, ker si nagrado želi sedaj, ta trenutek. Tako otrok hitro reče: "Mama, daj ti meni sedaj za sladoled, o tisti drugi nagradi pa se bova takrat pogovarjala." Tako po principu pregovora: "Bolje vrabec v roki, kot golob na strehi." V tej isti smeri pa zanimivost iz črne celine. V Afriki, na ozemlju Tanzanije in Kenije živi primitivno ljudstvo (vsaj tako jih mi "sodobni" potrošniško naravnani ljudje rečemo), ki najbolje ne razumejo prihodnosti. Imenujejo se Masaji. Živijo za danes, sedaj, za ta trenutek in se ne zmenijo za prihodnost. Če Masaja zapreš v zapor bo od žalosti, brez upanja (in seveda neješčosti) umrl, ker ne razume in ne verjame, da bo nekoč v prihodnosti čez nekaj let, ko bo odslužil zaporno kazen, ponovno na svobodi. Oni razumejo sedanjost, ker zanjo živijo, prihodnosti ne. Na drugi strani te iste zgodbe so psi. Pes mora takoj dobiti hrano, pohvalo itd, ko izvede kratko nekaj sekund trajajočo vajo. Ne psa pol ure po poligonu sem in tja in potem igra z žogo. Pes je po naravi materialist, kar je nujno za preživetje v divjini, zato takšni nagoni. To pa pomeni, da želi stvar takoj, sedaj, ne nekje v prihodnosti. Če tega ne dobi, motivacija zelo hitro presahne in počne druge vragolije, kot je ovohavanje trave in podobno, ki so bolj zanimive, kot pa nek 'zatežen' vodnik, ki od njega želi ali celo zahteva, neke nesmisle, kot je sedi in prostor. Pes je kot Masaji, živi za sedanjost, zato mora nagrada vedno slediti takoj po izvedeni nekaj sekund trajajoči kratki vaji in pri tem moramo biti živahni in kazati psu našo srečo.