Nežnost in grobost je odvisna od igralca

„Letim kot jastreb.”

Se spomnim dokumentarnega filma, ko je krdelo levinj napadlo bivola in ga krvoločno podrlo na tla. Bivola so levi pričeli jesti še preden je bil le-ta mrtev - surovo, kruto in trpeče za bivola. Potem pa prizor, ko levinja svojega malega mladiča čisti z jezikom in ga s šapo nežno obrača. Žival točno ve, kdo je potreben nežnosti in kdo grobosti. Moko in sosedov desetletni fant izvajata 'prave' bitke. Je 'mulc' prinesel predrto nogometno žogo in je bilo potem norenja na vrh glave. Pes jo je hotel zase, fant bi jo rad imel zase. Fant je držal žogo z obema rokama, Moko na drugi strani in vsak sta vlekla na svojo stran. Pa enkrat je fant padel na kolena, drugič je Moko padel v 'sedi' položaj. Zgodilo se je celo, da je fant za delček sekunde ležal na psu in nato pes za delček sekunde na fantu. Pri tem pa ni bilo nobenega podrejanja, renčanja ali kaj podobnega z ene in druge strani, samo puljenje za žogo. Ko je fant dobil žogo je pes kar skočil v zrak, da jo je zopet dobil in nato bežal z žogo. Fant ga nikakor ni mogel dobiti. Moko ga je pridno čakal na varni razdalji in ko je fant pritekel, je Moko popihal. Nato fant ni želel več teči za njim, ker ga nikoli ni mogel ujeti. Pa je Moko prišel nasproti, žogo spustil z gobčka na tla in nato čakal fanta.

„Malo vam pomežiknem.”

Ko je le-ta pritekel, je Moko hitro žogo zgrabil in tekel stran. Potem je fant obupal in čez čas je pes spustil žogo na tla in se ulegel. To pa je velika napaka, ker sedaj pa ga je fant dohitel in divjanje se nadaljuje. Povsem drugače je, ko pride na obisk sedemletna punčka. Je izredno umirjena, vendar navdušena nad psom. Zelo previdno in počasi se približa žogi, ki leži ob pasji nogi. Z nežnimi gibi se skloni in če pes skloni glavo, se deklica ponovno vzravna. Tole ponovita nekajkrat, potem pa pes pusti, da mu deklica izpred noge vzame žogo in potrpežljivo počaka, da mu jo vrže. Moko se povsem drugače, nežnejše, igra z dekletom. Nikoli se ne zaleti v njo, nikoli ne skače v zrak po žogo, nikoli v njeni bližini ne divja, da je ne bi podrl, nikoli ne laja v njeni bližini, kot bi bil drug pes. Moko-poko je kot nežna levinja z mladičem, s to drobno razliko, da te v zahvalo ne poliže.