Sezona se je odprla

„Sem prehiter zate, da bi me slikal.”

S prijateljico se dogovorim, da greva midva z migecom zraven na pohod. Ona je dnevni hribolazec, tako da bomo videli, koliko imava midva kondicije. Seveda, je treba besedo 'midva' brati kot 'jaz', ker mali ima tako rakete v tazadnji. Hmmm, zanimivo vzpon že takoj na začetku in ga ni in ni konec. Končno le po desetih minutah pridemo blizu potoka. Preko njega pa zelo ozek most, tako ozek, da ga lahko samo en pohodnik hkrati prečka. Moko se je na vse štiri oprl, da ne bi šel čez most. Ni kaj, rečem prijateljici, naj gre ona prva čez most, nato grem jaz z dolgo vrvico in psa vzpodbujam, da pride za mano. Se le opogumi in precej negotov prečka most. In kaj zopet vidim? Vzpon. Tile vzponi bodo pa za psa precejšnja preizkušnja, si mislim. Potem še dobrih dvajset minut pujsamo počasi navzgor. Vsake toliko časa kakšen pohodnik, ki gre navzdol. Ja končno malenkost ravnine. Smo že na cilju. Potem pa prijateljica, pohodne palice, ki jih je nesla v eni roki, preprime v vsako roko posebej. Zakaj pa tole? Gremo navzdol? 'Jok brate odpade.' Pred očmi je takšen breg, da bo treba skoraj po rokah hoditi. Pa kuža? Sploh ni težav, ta mali hodi pred mano, sicer sva sedaj bolj izenačena, tako da pred mano ne pujsa več kot dva metra. Tole hribolazenje je trajalo in trajalo. Prepoten sem bil kot miš. Vmes sem se samo enkrat ustavil, da sem dal psu piti.

„Tako ja, senco mi delaj.”

Tudi jaz sem malo pil - kot krava sem požiral. Pridemo na vrh hriba, globoko diham, kuža tudi. Se za par minut 'počim' na tla, da si oddahnem in kuža tudi. Ja 'malo morgen' kuža ima toliko energije, da je na vrh hriba tekal sem ter tja. Sem bil v skrbeh, da ne bo zmogel, pa vidim, da sem žogo doma pozabil. Nič, po drugi poti nazaj, čez travnike. Pa ne moreš verjeti, vrvica se mi je zapletla pod noge, malo rose in štrbunk na tazadnjo. Še sreča, da je pes ubogljiv in je na povelje takoj počakal, sicer bi pol hriba po tazadnji posankal. Pridemo na izhodišče, do tistega vražjega mostu. Tokrat zanimivo, povsem sproščeno in povsem samovoljno je šel preko mostu. Pa sva se zopet nekaj naučila. Pes hoditi čez most, jaz pa, da se v hribe ne hodi s hribolazci.