Najpogostejše napake

Pred nekaj dnevi sva se s prijateljem pogovarjala, katere so najpogostejše napake, ki jih 'delamo' lastniki psov. Sestavil sem seznam najpomembnejših napak. Upam, da nisem katere samoumevne spustil s seznama.

Izbira pasme. Zelo pomembno je, da si izberete takšno pasmo, ki ustreza vašemu načinu življenja. Ne si izbrati energične pse, hrte, če ga boste imeli izključno v stanovanju. Ne si izbrati energičnih psov, mejni ovčar, če ste starejši in se ne morete veliko gibati. Ne si izbrati dolgodlakega psa, škotski ovčar, če nimate časa česati psa. Ne si izbrati psa za čuvaja, haski, samojed, za pse, ki niso čuvaji. Najpomembneje je, da si izberete pasmo glede na karakter in ne glede na videz. Videz je samo pika na i. Če piše pri opisu psa, da potrebuje veliko gibanja, to pomeni, da je treba psa vsak dan sprehajati po eno do dve uri, če ima pes vrt. Če vrta nimate, ga je treba sprehajati trikrat dnevno. Nikoli psa ne kupujemo otroku. Psa si morate sami želeti in sami skrbeti zanj. Otrok je samo v pomoč pri igri. Če ima otrok veliko veselje, kupite psa male pasme, ki se bo v večini natekal že na vrtu.
Sprehod s psom. Psa je treba dati na povodec že prvi dan, ko dobiš psa. Prosto se lahko giblje izključno v ograjenem okolju. Na sprehodu psa vedno na povodec. Na travniku in gozdu pa obvezno na 10 metrski povodec. Do 6. meseca ovratnica brez zatega, da psa ne poškodujemo. Imeti spuščenega psa, je daleč največja napaka, ki jo naredi 95% lastnikov. Mali pes gre za vodnikom in se nam zdi, da ne potrebuje povodca. Vendar če želimo, da pride v 100% primerov natanko takrat, ko mi želimo, mora biti na povodcu ali 10 metrski vrvici. Pes mora biti na vrvici vsaj do 14. meseca starosti oz. vsaj do opravljenega izpita iz B-BH. Vendar pes mora priti v vseh primerih, tudi ko je na drugi strani pes, ko srna leti mimo njega in tako dalje. Če ne pride, mora biti na povodcu in pika. Jaz imam psa kljub opravljenem B-BH izpitu in 14 mesecev starosti v gozdu vedno na 10-metrskem povodcu, s tem dosežem, da lahko psa v vsakem še tako nemogočem trenutku odpokličem.
Odpoklic. Ko psa pokličemo, mora vedno priti k vam. Mladi pes to ne bo takoj naredil, zato moramo biti zelo zanimivi zanj. Ko pa je nekaj mesecev star, pa ni nobenega 'pardona', pes mora priti in pika in to brez obotavanja. Za psa moramo biti vedno zanimivi. Na sprehodu pa obvezno na 10 m vrvici in ga povlečemo, če ne pride.
Brez jeze. Jeza je odraz nemoči. Ne se jeziti na psa, če ne uboga ali dela neumnosti. Ne se dreti na psa, ne ga tepsti ali kaj podobnega. Vedno se vprašajte, kaj vi delate narobe. Vi ste razumen človek in on je žival. Ne menjati vloge in vi noreti in se dreti in podobno. Če pes ne uboga, se vprašajte, če nima morda prevelike svobode - pes ni na povodcu, vrt ni ograjen itd. Ne pa pozabiti, da je mladi pes igriv. Ne pričakovati na primer od 6. mesecev starega psa, da bo popolnoma poslušen. Bodite strpni. Če ne naredi želenega, ga vzpodbudite, uporabite motivacijo, igro, žogo itd.
Motivacija in pohvala. Takoj ko pes sede, pride k vam, itd je obvezno potrebno psa pohvaliti in to takoj, ko je izvedel želeno. To je potrebno narediti obvezno, tudi ko pes obvlada ukaz. Jaz sem najmanj v 90% premalo hvalil psa. Pohvala naj bo kratka z besedo "Ja" ali "Priden". Psa pobožamo in to je to. Ne ga božati, 'crkljati' in energijsko spravljati v oblake. S tem boste samo dosegli, da vas bo pes grizel in skakal po vas. Pohvala mora biti kratka in energična. Če pes ne naredi kar želite, ga ne hvaliti, ker s tem utrjujete neželeno.
Ukaz je ukaz. Ko psu nekaj ukažemo, na primer sedi, sem ali kaj podobnega, potem je to potrebno vedno izvesti. Ne psu ukazati, naj sede in če pes ne sede, pa popustiti. Če ne sede, mu s klobasico sežemo nad glavo, tako da že s pogledom sede. Če ne sede, pa je treba tazadnjo potisniti k tlom. Ničesar ne ukazati, pa potem ne izpeljati do konca. Kako naj pes ve, kaj želite, če ne izpeljete do konca.
Ne tečnariti psu. Ne tečnariti za vsako malenkost psu, vi morate poskrbeti, da bo čim manj motečih faktorjev, da ne bo skakal po solati, da ne bo grizel športnih copat in tako dalje. Poskrbimo, da se lahko doma pes prosto giba in da se znori po mili volji. Ločiti moramo okolje psa in nedovoljeno okolje. Tako vrt obvezno ogradimo. Stvari, ki jih ne sme imeti, na primer čevlji, je obvezno potrebno dati na psu nedosegljivo razdaljo. Ne dajati psu starih čevljev, stvari, ki jih ne želimo, da jih pes počne, mu jih niti v sanjah ne dajemo. Svoje igrače naj ima na voljo in naj jih grize kolikor hoče.
Stokrat 'Ne'. Mali pes vas ne sme gristi, ne sme skakati po vas in ne sme delati drugih neumnosti. Ko pes to stori, vedno rečemo: "Ne" in se obrnemo stran, tako da mu ne posvečamo pozornosti. Če pes dela neumnosti, grize malega otroka ali kaj podobnega, ga tudi potisnemo stran od otroka. Kar ne sme delati, je treba vedno odločno reči: "Ne." Psa pa obvezno ignorirati, pes ne sme misliti, da se vi z njim igrate, ne mahati z roko, ne skakati proti njemu in podobno. Zelo pomembno je, da ga naučite ukaza 'Ne'. Ko bo pes odrasel in se bo na primer približal nek drug pes in vaš pes zalaja, če ga niste naučili ukaza ne, potem ga boste težko obvladali.
Socializacija psa. Psa si dobite od priznanega vzreditelja. Glavni del socializacije psa se odvija v času od treh tednov do treh mesecev. Tako da je pomembno, da že vzreditelj psa socializira. Nato pa psa seznanite z različnimi stvarmi: z drugimi psmi (obvezno neagresivnimi), cesto, avtomobili, kolesarji, rolerji, konji, kravami in tako dalje. Z vse s čimer se bo kot odrasel pes srečeval. Vendar ne prehitro iti v največjo gnečo, da se pes ne bo bal. Postopoma mu razkažite čudoviti svet.
Odpravljajte strah in agresivnost. Vse kar psu novega predstavite, se ne sme bati. Vzpodbujate ga, da gre k neznanem predmetu in ga potem zelo pohvalite, ko se je približal in ovohal. Če se boji avtomobilov, se nekoliko oddaljite in se postopoma nekaj dni približujte cesti. Nikoli se stvarem, ki se jih pes boji, ne izogibamo. Če se pes boji drugih psov, se postopoma približujemo drugemu psu - to je v nekaj dnevih. Vendar se ne družimo z divjimi, nesocializiranimi psi, ker bo sicer strah še okrepil. Najbolje je iti v malo šolo, kjer so psi njegove starosti in tako se bo najbolje prepričal, da mu psi niso nevarni. Agresivnost psa odpravljamo že zgodaj. Ne pustiti, da se podi za ogrado za drugimi psmi, mačkami, ptiči in podobno. Ne pustimo, da laja na mimoidoče, ne pustimo, da skače po ljudeh, ki so prišli na obisk in podobno. Najbolje je, če se ne mislite resno ukvarjati z vzrejo, da psa/psico kastrirate/sterilizirate. Bo veliko manj težav.
Psa v šolo. Mala šola je priporočljiva za male in velike pasme. Dočim osnovna šola je zelo priporočljiva za večje pasme. Če velikega psa ne boste obvladali, z njim ne boste mogli nikamor razen doma, pa še tam ga boste zaradi nadležnosti imeli samo v pesjaku. V najslabšem primeru boste zaradi nevzgojenosti psa, le-tega želeli dati stran. V šoli sem se naučil tisoč stvari. Niti v sanjah si nisem predstavljal, koliko je treba o psu vedeti, da je pes poslušen. Sicer šele sedaj spoznavam, kako zelo malo vem o psih.