Moko h.a.

„Utrujen? Ne, ne.”

Celo mladost se ljudje šolamo. Najprej osnovna šola, srednja, pa še kaj za tem. Ko dosežemo kakšno stopnjo, dobimo kakšen dodaten naziv na primer dipl. ing. kot diplomirani inženir in podobno. Pa pravi stric, da on pa ima sodelavca, ki se podpisuje z nazivom Ime Priimek f.d. Pa ga nihče ne upa vprašati, kaj kratica pomeni, ker bi lahko 'trotelj' izpadel. Si mislijo, če je f.d., pa potem je to že nekaj, kaj ne da. Kaj pa je f.d.? Ja fizični delavec. Torej pomembno je, da imaš neko kratico vzadaj za imenom, kakšen ima pomen, sploh ni pomembno. Razmišljam, kaj pa bi jaz dodal Moku in glede na današnje spoznanje, je povsem normalno Moko h.a. Bom malenkost razložil. Ta teden ga vreme precej 'kaka'. Dežuje skoraj neprestano, tako da se je vreme iz poletne vročine že skoraj prelevilo v jesen, kot v pesmi "Jesen u meni tuguje." S to razliko, da si Moko poje: "Jesen u meni luduje" (torej nori in ne žaluje). Ta hlad, ki ga je povzročilo več dnevno deževje je migeca iz 5 voltov spravilo na 220. Kipi od energije. Dež je prava poslastica. Pa da po dolgem času naredimo Cooperjev test, tole je iz športne vzgoje, za test vzdržljivosti v stilu hitra hoja, tek, plavanje, kolesarjenje itd. Najprej psu dobesedno dvajset minut mečem pet žog. Vse kar bi bilo manj kot pet žog, bi se jaz preveč utrudil. Dobro, recite, da sem len, pa kaj. Pes že pošteno diha, pa to je nalašč za sprehod. Zunaj je precej ohlajeno, tako da sem poleg majice in pulovra oblekel še vetrovko. Psu sem slekel zimsko oblekico, ja če verjamete v pravljice. Greva na sprehod. Hoja na pločniku traja deset minut. Pes ne kaže niti trohice utrujenosti, ga moram ob divjanju sosedovih psov miriti, ker suče glavo levo in desno in spremlja, kaj se dogaja. V gozdu mu skoraj ves čas, to je dobro uro, mečem veje, da nori za njimi. Prideva domov in pes povsem nezadihan, kot da sploh ne bi bila na sprehodu. Iz tega pa sledi tista kratica Moko h.a., na katero sem vas pustil čakati in sicer pomeni Moko hiperaktiven.