Podmornica

Iz časa hladne vojne med Američani in takratnimi Sovjeti, je bilo ogromno situacij, ko je bilo za las, da se ni začela tretja svetovna vojna. Američani so imeli podvojeni sistem obveščanja. Tako je na primer en računalnik kazal, da so Sovjeti izstrelili cel kup raket, drug računalnik pa ni kazal ničesar. Vprašanje, kateri se je pokvaril, ni zanemarljivo. Da bi se pripravili na morebitno jedrsko vojno, so v vojski trenirali celoten postopek. Tako so v podmornici izpeljali celoten postopek razen dejanske izstrelitve, ki je bil dejansko samo še pritisk na gumb. Gene Hackman je v filmu Crimson Tide izveden zanimiv scenarij. In sicer ko je v kuhinji zagorelo, zaradi nepazljivosti kuharjev, je izvedel vajo "jedrske vojne". Torej v trenutku, ko je bila panika na podmornici, je izvajal še zahtevno vajo in na vprašanje ali se mu je zmešalo, je odgovoril, da sovražnik ne bo čakal, da se pogasi ogenj. V tem duhu treninga greva midva z Mokom na sprehod. Še vedno vztrajam na deset-metrskem povodcu. Pri odpoklicu Moko sedaj dela že brezhibno, vedno pride nazaj. Če smo natančni ne pride samo v izjemnih primerih. In katerih? Greva ob gozdu in na enkrat se izstreli srna iz čistega miru. Moko je eksplodiral in jaz? Princip podmornice, takrat ko je najhuje, ga jaz odpokličem. To pa je svinjsko težko, a ne, ker se z vso silo zaleti v nategnjeno vrvico. Drugič ob podobnem primeru, pa mu spomin zelo dobro dela in glava dol, me pogleda in počasi pride. Jaz želim, da pes pride, če tudi sekire padajo z neba. Izjem preprosto ne sme biti. Ko ga imam doma spuščenega v ogradi, mu tudi ne pustim, da bi letal za avtomobili, tovornjaki, pesi, ki gredo po ulici, mačke, ki se sončijo pri ogradi, ptiči, ki nizko galopirajo in podobno. Torej ne pustim nobenih hitrih in agresivnih odzivov. Če pa mi slučajno lene očke ne omogočijo, da bi zaznal prihod izstrelitve, pa se takoj odzovem z glasnim 'fuj to' in takojšnim odpoklicem, kljub temu da me mimoidoči gledajo kot da bi z lune padel.