Pes je strup

„Jaz sem hud? V redu, če ti tako praviš.”

Zadnje dneve me cel kup neznancev ustavlja po ulici in sprašuje, kaj te imam jaz za eno čudo. "Glej, glej, kako je priden, pa tako lep je kot ovčka." To so babje čenče. Sedaj niti ni pretirano lep, zimsko dlako je skoraj povsem zgubil. Po hrbtu je prej podoben prašičku kot pa kakšni ovčki. Pa kaj se zgražate, saj so svinje tudi prekrasne živali, če so lepo negovane. Ob vratu ima še nekaj zimske dlake, ki počasi izpada, tako da mi sedaj niti ni preveč všeč. Najlepši je pozimi, ko dobi košato dlako. Priden? Ja, Moko je do ljudi povsem umirjen, brez najmanjše trohice agresivnosti. Na sprehodih pa slišim neumnosti: "Ta kuža pa je hud, ima ušesa pokonci." Švicarski ovčar ima vedno ušesa pokonci, tako da se iz tega ne da razbrati ali je hud ali ne. Ali pa kot me je gospod ustavil iz avtomobila in rekel: "Tale pes pa je pravi strup." "Strup," začudeno jaz. "Zgleda kot volk. Njega pa se morajo ljudje bati, je hud, a ne?" Moko je 'mucka', ker sem zaradi malega otroka, psu vsakršno najmanjšo agresivnost načrtno preprečeval. To pa ne pomeni, da pes ne zna biti 'šarf' (hud). Sem zadnjič bil malenkost nesramen. Je ena gospa tako težila preko ograje in kar naprej z rokami telovadila,

„Strup. He, he, he...”

tako da je psa delala malo živčnega. Psa ne zna pobožati, ga po očeh boža. Kar pa je povsem normalno, da bo pes, začel roko grizljati. Ker ne želim, da se pes vzpodbuja k 'grickanju', sem rekel psu: "Glas" in v hipu se 'mucka' spremeni v 'Sultana'. Dvakrat, trikrat zalaja na ves glas. Če blizu njega stojiš, slišiš bobnenje v ušesih, kar zna biti precej neprijetno. Sem ga zelo pohvalil, ker je dal glas in v ga v sekundi ponovno pomiril, tako da je bil zopet 'mucka'. "Joj, kako je hud." Gospa ni razumela, da je pes na povelje agresiven in na povelje popolnoma umirjen. Mimogrede, ne okrog govoriti, da je moj pes 'mucka', recite, da je strup, da zgleda kot volk in da ima ušesa pokonci. Naj se ga vsaj tatovi bojijo, če se ga že sosedova mačka ne.