Iz skupnega 'korita'

Greva zgodaj zjutraj, ko še ni vročine, na sprehod. Jaz hodim, Moko skače, ovohava, ostaja zadaj, teče naprej in podobno. Prideva na jaso, kjer se srečam s sorodnikom, ki ima nemško dogo. Pes je star okrog šest mesecev, moj 'migec' pa že skoraj 14. Pred ograjo oba norita, vsak na svoji strani, nekaj bi rada lajala, pa sta še oba 'preslinava', da bi to resno počela. Ker sem jaz na deset metrski vrvici, moram paziti, da ne bi mene za nogo kaj potegnilo in štrbunk na glavo. Spustim mojega 'migeca' k ta malemu psu. Sedaj opazim, da 'nemec' niti ni več tako mali, je skoraj tako velik kot moj Moko, mogoče centimeter manjši. Se povohata in potem se začnejo dirke. Švicar seveda zunanji krog, 'nemec' pa notranjega. Pa ne, da bi se migec doge bal, on ima poseben ritual in sicer z gobčkom 'butne' v nasprotnika in zbeži, tako da pes leti za njim. Zgolj igra in taktika Zmaga Sagadina v košarki, ko je bil še trener Olimpije, je nasprotnike zlomil z dolgo klopjo. 'Migec' pa to počne s tekanjem. Ima toliko energije, da je doga omagala, kljub temu da je vedno tekla notranji krog. Med divjanjem se je zgodil najlepši trenutek. Doga je žejna, pa moj Moko tudi in kaj se je zgodilo? Oba hkrati sta pila iz iste posode! Pa to je posoda za enega psa, pa nista bila niti malo agresivna eden do drugega. Kot najboljša prijatelja, si delita skupno korito. To skupno bratstvo sta ponovila kar trikrat. Ni kaj, moram dirkanje prekiniti in sem psa dal na prostor v senco, če želiva še pridi dopoldan domov. Ta mali je bil tako 'zbit', da sva potem vsakih 10 minut 'pavzirala' v gozdu. Je tako globoko dihal, da je skoraj pljuča iz trebuha izpljunil. Nič, sva vodo pila, na veliko ležala, namakala gobček in tačke. Teden dni kasneje, pa sva šla na vadbišče. Je mislil s štiri lete staro psičko enako srkati vodo v dvoje, pa ga je le-ta skoraj 'šavsnila'. Se bo moral naučiti, da če želi piti iz istega korita, se mora igrati s politikom istega kalibra.