Bodi melanholičen

„Še vedno si preveč vesel.”

Moj migec Moko ima ogromno energije. Bolj kot hodiva na sprehode, več ima energije. Psa pred odhodom na vadbišče še posebno telesno sprostim, da bi prišel na vadbišče malenkost ustrujen. V šolo greva peš, da porabiva čim več odvečne energije. Po prihodu dam psa v šolski pesjak, da se pes čim bolj umiri. Ko prideva na vrsto za izvajanje vaj, skočim po psa. Pes deluje zelo umirjeno, vendar le za kakšno sekundo. Ko ga navežem, je že kot da bi bika poslal v areno. Psa vzpodbudim: "Greva delat." In že vsa energična čakava na povelje za začetek izvajanja vaj. Pes navezan na povodec, preveč energičen, tako da mi uhaja naprej. Vzpodbujam ga, da mi hodi ob nogi, vendar hodi, kot bi ga kdo v ta zadnjo s šivanko pikal. Se obrneva nazaj proti izhodišču in pri začetni točki snamem povodec ter izvajam vaje brez povodca. Tole dela bistveno bolje, očitno si pri povodcu pušča neko rezervo. Je pa res, da sva zadnje dneve doma delala izključno brez povodca. Tiste vaje, ki jih vadim dela v redu, tiste, ki pa mislim, da že obvlada, začne delati na pol. Psa pohvalim, malenkost preveč pobožam, tako da psa psihološko že tako visoko, še močneje dvignem, tako da ga še težje obvladam. Kljub temu sem prepričan, da sva kar lepo napredovala. Sledi analiza učiteljice, da mi pove, kaj vse je potrebno še izboljšati. Najpomembneje je, da moram nujno postati melanholičen. Pogledam v Slovar slovenskega knjižnega jezika in evoti definicija: čustveno zelo prizadet in pesimistično razpoložen. Problem je, ker imam energičnega psa in po vrhu sem še jaz energičen, torej eksplozivna zmes. Tako da sem dobil za domačo nalogo, da moram hoditi nerazgibano, naučiti se zehati, delati zaspano in tako dalje. Torej povsem v nasprotju kot večina vodnikov, ki morajo pokazati bistveno več energije. Med vrsticami prebrano, celo noč naj 'žuriram', da bom nenaspan, nastaviti moram 'muda', da bom hodil na O, gledati mehiško limonado, da mi bodo oči sozle zalile in poslušati glasbo kakšne slovenske izvajalke.