Zizniki in Jack Razparač

„Kaj piskaš ziznik mali?”

V šoli je profesor zelo rad komentiral politične dogodke. Sam je, kolikor se je videlo, navijal za eno politično opcijo. Ne bom sedaj razpredal za katero, ker to ni politični forum. Nasprotnikom je pravil, da so zizniki. Zizniki, mi začudeno? Ja zizniki so mali prašički, ki še zizajo, dojijo, pri mami pujsi. Lahko bi jim rekli tudi odojki, pa bi to lahko kdo razumel že kot kos mesa na krožniku. Zizniki pa so najprej mali, potem pa rastejo kot gobo po dežju. Če bi ljudje rasli s takšno hitrostjo kot prašički, bi v enem letu tehtali več kot 500 kg. Dobro dovolj je besed o politiki. Naj prašiči in politiki, nekateri pravijo, da je to eno in isto, lepo v miru "papcajo" iz svojega korita. No povsem po naključju, dejansko smo samo morali v trgovino, je k nam prišel 100 kg ziznik. Ni bil ravno tako zelo težak, velik pa je bil tako, kot še ziznika nisem videl. Mali pujs, je bil dejansko veliki pujs.

„Še po nogici dobiš.”

Ponavadi se v trgovinah dobi pol manjši, pa je takšen po besedah trgovke za male kužke, moj velikan pa mora imeti velikega pujsa. Dobro, sem podlegel argumentom trgovke in kupim velikega ziznika. Pa da vidimo, kako dolgo bo ta prašiček zdržal, preden bodo iz njega narejene krvavice. Moko je bil čisto nor, ko sem s prašičem zapiskal. Tega ubogega prašička je metal po zraku, se z njim kotalil, momljal, skratka veliko veselje. Dam zvečer psa v pesjak in na daleč slišim, kako ubogi prašiček spušča glasove iz tazadnje. In zjutraj? Prašiček brez glave in že preparan po trebuhu. Sem spraševal sosede, če je bi pri nas mesar. Pa pravijo, da je bil. In kako je mesarju ime? Pravijo, da Moko Razparač, baje po nekem Jacku Razparaču, ki se je učil na ljudeh.