Mokomania in Mokofobija

„Od mene ste odvisni?”

Na svetu obstaja nešteto fobij, to je podzavestnega strahu do nečesa, kar nas ne bi smelo biti strah. Na primer strah pred zaprtimi prostoril, klavstrofobija. Pa na primer strah pred pajki, temi ubogimi drobnimi živalcami, arahnofobija. Ali še bolj eksotičnimi dendrofobija, kot strah pred drevesi ali pa na primer aerofobija, strah pred vdihavanjem zraka. Ali pa na primer fobija, za katero večina moških trpi, taščofobija, strah pred taščo. Tole ta zadnjo sem si izmislil. Na eni strani obstajajo fobije, kot strah pred nečem običajnim, na drugi strani pa obstajajo manie. Mania pa je obsedenost, prevelika navdušenost od nečesa običajnega. Na primer med mladimi pogosto obstaja mania do glasbenih in filmskih zvezd. Sem pred nekaj dnevi povsem naklučno, ali mučno, gledal Ophra show, kjer ne moreš verjeti, kako je "raja" obsedena z glasbenimi idoli. Štirideset in več let stare babure hodijo na vse koncerte piskajočih glasbenikov, ki pokažejo svoj "ljubavni tepih" oz. poraščen trebušček in se prebijajo v zakolisje, da bi se lahko dotaknile piskača. Ko ga vidijo, padejo v manio, neko obsedeno stanje. Glede na komentarje v prispevku Zatišje pred nevihto vidim, da kar nekaj ljudi bere ta blog in ne samo to, da bere, ampak če nekaj dni zaradi zasedenosti ne utegnem nekaj neumnosti spisati, se že pojavljajo negodovanja, nestrpnosti, neučakanosti. Pa sedaj ne vem ali sem povzročil kakšno manio ali celo fobijo. Eni nestrpno čakajo, na novo zgodbo, ker so zasvojeni z novimi zgodbami, druge pa že obdeluje strah in se obremenjujejo s "to ni fer" variantami. E, moji dečki in deklice, gospodi in gospe, tovariši in tovarišice, nehajte že za božjo voljo jemati življenja tako zelo resno. Glede na moje znanje, oziroma neznanje o psih, sem jaz vedno bolj v precepu: "Vem, da nič ne vem." Ne boste nič zamudili, če boste kakšno neumnost spregledali. Sedaj pa se odrečite Mokomaniji in pojdite k migecu, globoko izdihnite in ga z nasmeškom pobožajte.