Oguljena dlaka okrog vratu

„Ne me slikat. Jaz mežim.”

Okrog vratu sem opazil, da dlaka postaja vse tanjša, tako da se vidi že manjši obroček. Malenkost sem pa polomil, ker sem psu dajal okrog vratu ovratnico na zateg z malimi presledki med verigami. To ovratnico sem imel od prejšnjega kratkodlakega psa. Med tem časom sem si priskrbel ovratnico za dolgodlake, to je pravokotna veriga, ki je njen člen širok dva tri centimetre. Kljub temu se dlaka ni povrnila v prvotno obliko, zato sem se danes odločil, da bom šel v trgovino po usnjeno ovratnico. Ne želim namreč imeti psa, kot tiste sorte kokoši, ko imajo povsem gol vrat. Ni kaj ta malega moram vzeti zraven v trgovino, da lahko v živo preizkusim velikost ovratnice. Greva po mestu na "šprancir". Bil je zelo umirjen, nobene nestrpnosti ali kaj podobnega, dokler ne prideva v trgovino. Tam pa se počuti kot slon v porcelanasti trgovini. Trgovinica je bolj mala, zato je med etažami precej malo prostora.

„Malo se pokotalim. S hrbta je boljše.”

Tako da moram prav paziti, kam vtakne svoj kljun. Ni kaj našla sva usnjeno ovratnico. Mu dam okrog vratu pripnem na sredinsko luknjo na pasu in preverim ali je med psom in ovratnico najmanj za tri prste prostora. Ovatnica se prilega, kot bi bila nalašč zanj narejena. Kuža ima zelo rad piskajoče igrače. Pred nekaj dnevi je ravno pujs nehal piskati, tako da sem izbiral igračo in z njimi cvilil, dokler ni ta mali odreagiral, tako da je dejansko igračo sam izbral. Ko prideva domov, sem na igračo povsem pozabil, sem jo pustil v kleti. Ko se s kosmatouhcem sprehajala po kleti, ni kaj, našel je igračo in si postregel. Nato pa v dir in igranje do onemoglosti. Sem moral kakšno fotko speči. Je bil kot mali otroček.