Želje v novem letu

„Za uho me popraskaj.”

Ljudje si že od nekdaj za novo leto zastavljajo cilje. Eni si zastavijo, da bodo shujšali, drugi, da se bodo odvadili kajenja, tretji, da bodo pristali na luni in tako dalje. Vsem je nekako skupno, da novoletnih obljub ne uresničijo, do naslednjega leta, ko si postavijo enake želje z razliko, da letos pa resnično bom. No kakor koli že, sem se malenkost spraševal, kaj si dejansko želim v zvezi s psom. Želim doseči naslednje: pes ne sme biti popadljiv do ljudi in drugih živali vključno s psmi, na sprehodu mora iti ob nogi brez pregovarjanja in odpoklic mora biti brezhiben v vseh primerih. Vse ostalo so želje drugega plana. Tole je verjetno osnova, ki si jo marsikdo želi. Moko je do ljudi precej strpen, razen, če gre kakšna oseba po ulici in začne mene nagovarjati, takrat pes zalaja, steče k ograji, sprednje tace na ograjo in čaka, da ga bo začela oseba čohati za ušesi. Ljudje so zmotno 'posrani' in si psu ne

„Malce se obliznem. Želim si...”

upajo približati. Pri pseh pa je igriv in bi kar najprej skakal z njimi, če mu ne pustim pa cvili in laja, tako da ga moram na vadbišču, takrat ko ne delava, dati v pesjak. Na sprehodu je večino časa povsem obvladljiv. Malce ga vznemiri le podivjali pes, ki skače po ograji in laja, da bo mu grlo ven zabrisalo. Sicer sem dosegel, da je vznemirjenje pri Moku povsem brez agresivnosti, tako da ga jaz lepo s 'papico' premamim še preden bi lahko 'razvil' nagnjenje k skakanju ali lajanju. In tretje, odpoklic, dela precej dobro. Ne morem ga še odpoklicati v 100% primerov, vendar z 10-metrsko vrvico delam na tem, da bo tudi to možno. Močno upam, da naslednje leto ne bom predebel kadilec, ki si želi na luno, in si ponovno rekel: "Letos pa bom res dosegel..."