Božanska komedija

„Sem skočil na ograjo. Kaj čakaš?”

Iz srednje šole se spomnim književnega dela Božanska komedija, kjer Dante opisuje krščanski pekel, kot ga je takrat razumela srednjeveška krščanska Evropa. Pekel naj bi bil sestavljen iz devetih krogov. Globje kot se pomikaš vanj, večji grehi so bili storjeni. V središču je stanje, kjer je večni led in mraz. Od kot meni takšne 'poduhovljene' misli. Od petka do ponedeljka sem imel od 38 do 39 stopinj vročine. Vsake tri ure sem si vročino zbijal s tabletami. Prehlajen sem kot še nikoli v življenju. V postelji mi je treslo od mraza in takrat sem se spomnil na srednjeveško pojmovanje pekla kot mrzlega prostora in če sem kdaj sploh razumel Dantejeva pripovedovanja, jih sedaj dobesedno. Sedaj imam pa dva dni že temperaturo dve, tri desetinke čez 35 stopinj. Tako da me prehlad lepo prekuhava in zmrzuje. Sem domače doma 'nahecal', da skrbijo v tem času za psa. Tako da mali vsaj trikrat po pol ure leta in nori. Jaz pa se v tem času spravim k oknu, sedem in ga opazujem, kot kakšna starka žvrgolenje ptic. Od časa do časa potrkam po oknu, da me ta mali pogleda in ko to vsak dan prvič naredim, je ta mali čisto zmešan. Danes sem se 'splazil' do balkona, sem moral ta malega malo za ušesi 'počohati'. Že dolgo me nihče ni bil tako zelo vesel...