Volk sit in koza cela

„Ti pripomočki so neuporabni.” „Hm?”

K hiši sem 'privlekel' kar nekaj raznoraznih povodcev, ovratnic in podobnih pripomočkov. Sedaj vidim, da so nekateri pripomočki povsem neuporabni. Zelo dobra in močna zgleda kovinska vrvica iz verige, ki ima na koncu usnjeni ročaj. Ker držim vrvico z obema rokama, je izredno neprijetno povleči kovinsko vrvico čez dlani, boli in peče, kar je psihološko težko, da bi jo potem še na hitro potegnil. Druga iz serije neuporabnih je vrvica, ki se samodejno pospravlja v ohišje. To je vrvica za manjše pse, za večje pa je povsem neuporabna. Ko psa spustiš na dolgi povodec, vrvica s takšno hitrostjo udari ob roko, da ti jo spuli iz roke.

„Ti pa so uporabni.” „Ja profesor...”

Hkrati se pes nauči, ko vrvica 'poje' moram biti priden, ko 'ne poje', torej je spuščen brez vrvice, lahko delam, kar hočem. Sem sprva uporabljal namesto deset-metrske vrvice, pa vidim, da je bistveno bolje imeti deset-metrsko najlonsko vrv brez 'samopospravljanja'. Za enkrat imam ovratnico na zateg 'v skupini' manj primernih pripomočkov, to pa zato, ker želim, da me pes uboga, če ga povlečem že z nezategljivo ovratnico. Prav tako sem se že urezal na povodcu iz tkanine. Ti znajo biti precej nadležni. Najbolje se je pri meni 'odrezal' usnjeni povodec s tkano ovratnico brez zatega. Tako sem ubil dve muhi na en mah, psa ne davim in mu ne zvijam vratu, hkrati pa imam neporezane roke. Torej volk sit in koza cela.