Red in disciplina na sprehodu

Že od kar sva s psom prvi dan šla na 'šprancir' imam psa na povodcu. Na sprehodu po pločniku naše ulice vedno zahtevam od psa, da mi hodi ob nogi, da ne bi kje na cesto skočil in kakšen avto zraven. Ko psa vodim po pločniku in zapusti osnovni položaj hoje ob nogi, vedno rečem: "Gremo." Če je potrebno ga tudi za povodec pocukam ali v skrajnem primeru potegnem 'kot vola'. Pri meni ni nategnjene vrvice, tega ne dovolim, se vedno prej odzovem. Ta sprehod ob nogi ni daleč, reci in piši sto metrov, potem greva na travnik, kjer psa vedno! dam na deset metrsko vrvico. Brez 10 m vrvice ne grem več nikamor. Sem se pogovarjal z vaditeljico in je rekla, da je svoje pse imela na deset metrski vrvici do 15 meseca. To ne pomeni, da vrvico neprestano držim v roki, res pa je, da jo držim v večini časa. Vendar tudi 10 m vrvice ne pustim zategovati. Vrvica je vedno ohlapna, če jo začne zategovati, ga povlečem za vrvico ali pa spremenim smer hoje. Tako se pes nikoli ne oddalji od mene za več kot nekaj metrov. S tem dosežem, da ga lahko v vsakem in to dobesedno v vsakem primeru odpokličem. Kuža sedaj pride na 95% odpoklicev brezpogojno. Na 4% se obotava, vendar če ponovno ukažem, pride takoj. Na 1% pa je povsem gluh. To je takrat, ko je kje v bližini kakšen mali kuža, s katerim se igrata. Med igro je povsem gluh in takrat pride vrvica zelo prav. Z razliko od 'gremo', ki prakticiram na sprehodih po pločniku, ukažem 'poleg' le takrat, ko jaz resnično želim, da me pes med vajo gleda v oči. Tako da jaz strogo ločim gremo od poleg. Pa ne samo jaz, tudi Moko ve, kdaj sta potrebna red in disciplina.