Dva piva

Tonček dobi dvojčka. Gostilniški prijatelji ga vprašajo, kako jima bo dal ime. Tonček reče: "Janezek." "In kako bo ime drugemu otroku?" "Tudi Janezek." Začudeno: "Kako jih pa boš potem razlikoval, če boš oba poimenoval Janezek?" "To sploh ni bistveno. Zamisli si namreč, da rečem: 'Janezek prinesi mi pivo.' In eto dva piva." Tako nekako je bilo, ko sva se na sprehodu srečala s sodelavko. Ona je imela psičko, jaz tinčka pobalinčka. Moj pobalinček je na veliko divjal okrog psičke. 'Malenkost' jo je provociral. Psička je že nekaj let stara, tako da z malinovci nerada preveč dirja okrog. Tako se moj belinko prikrade za hrbet, z gobčkom jo nežno zbode med rebra in potem, ko se v delčku sekunde psička obrne, je že Moko metre stran in dela velike loke okrog psišče. Tole ponavlja tako dolgo, da se utrudi. Med divjanjem ga celo premami vonj na travniku, tako da je za kakšne pol minute psičko pustil, da si je 'ohladila živce'. Ko je tole norenje malenkost pojenjalo, sem vzel klobasico, pogledal Moka in rekel: "Sem." Najprej pride nepričakovano psička, takoj za njo pa moj belinko. En ukaz, dvojni odziv. Smo potem trenirali ukaz "prinesi pivo", pa nič, popolna ničla. Morda pa bi si moral priskrbeti bernardinca. Ti so vsaj iz reklame znani, da v gobčku znajo prinesti kar cel sodček piva.