Moteči motilci zgubljajo zagon

Z belinkom sem bil v mali šoli. Pokažem klobasico in se že svetlikajo oči. Postavili smo se v vrsto in hodili slalom mimo štirih ljudi, ki so psa namenoma klicali, da bi ga motili, psi pa morajo ostati ob vodniku. Zgleda težko, rečem poleg in pokažem klobaso. Motilci mahajo, ga kličejo k sebi, žvižgajo in podobno. Ta mali pa lepo poleg in gleda klobaso. Pravi užitek. Nato dam psa sesti, pa pridejo štirje mimoidoči in se na pol metra približajo v krogu. Ta mali glava levo, glava desno, pa pridno sedi in opazuje. Odlično je tole izpeljal, ker vem, da je težko, mu pomolim 'griziko', pa psa vzpodbudim, da grize. Tole je veselje, sedaj je že toliko močan, da mi jo od časa do časa, če nisem dovolj zbran, iz roke 'spiplje'. Učiteljica prime psa za povodec, jaz tečem kot za stavo enih sto metrov in se skrijem za pano. Med tekom neprestano kličem belinka. Ta prileti mimo panoja, kjer sem jaz skrit, s takšno hitrostjo, da se ni mogel pri meni ustaviti. Tako da je 'šibnil' dva metra mimo mene, se ustavi, pa takoj k meni. V drugi rundi enake vaje s skrivanjem, sta se ob robu vadbišča dva psa vračala, tista dva, ki delata 'špetir' in lajata na veliko. Tako da je moj ob hrupu stekel proti prvemu psu, jaz iz daljave bolj glasno pokličem "sem", pa Moko v loku dveh metrov mimo pretepačev in k meni. Me veseli, da moteči motilci zgubljajo zagon.