Tri žogice so zakon

„Ena, dva, tri. Vse so na kupu.”

Visokoenergičnemu migecu ni para in da te sršene iz njegovih hlač spraviš ven, je treba kar nekaj iznajdljivosti. Do sedaj sem vedno uporabljal dve žogi, vendar je sedaj migec ugotovil, da ima lahko eno v ustih, na drugo pa se lahko uleže ali pa jo ima vsaj med nogami, tako da prepreči nogometašu, da bi žogo enostavno zbil. Pa pride trio na vrsto, vzamem tri žoge in psa matiram v eni potezi. Sedaj več ne ve ali naj skače za žogo, jo spravlja v usta, se uleže nanjo. Psa tako spravim do tega, da slišim njegovo dihanje. Psa na povodec in greva na travnik. Tam skače, teče, kot da doma ni bilo nobene žoge za igranje.

„Ej, če rečem malo pavze, razumeš?”

Skratka sršeni so še vedno v hlačah. Se pozna, da je bilo sedaj slabo vreme in da sem bil manj s psom, tako da se ni uspel dovolj znoreti. Zmedena igra z žogo je prav zabavna. Brcnem žogo, dirka za njo, jo 'sklači' v usta. Brcnem drugo žogo, 'leti' za njo, se postavi tako, da košarkarju prepreči dostop, tako da lahko samo osebno napako naredim, da se prebijem do žoge. Tretja žoga me spravi v enakovreden položaj, vendar samo v primeru, da jo brcnem v povsem drugo smer. Hkrati sem iz rokava potegnil še enega aduta. Ko se pes približa, brcnem žogo v 'lobu', torej v loku prek njega. To mu vzpodbudi še dodatno željo po tekanju. In kako se igra konča? Moko v želji po še, Igor po želji po ne več.