Miška zobka nesla

„Miška zobka nesla, jaz pa imam repeka.”

Ko smo bili majhni, še otroci v rosnih letih, se je tako kot vsakemu otroku začeli izpadati mlečni zobje. Za izkazano hrabrost, ko se je zob izpulil iz ustne votline, si le-tega dal pod vzglavnik in potem je ponoči prišla miška vzela zob in nastavila kakšen bombonček ali pa kakšen bankovec za sladoled. Ne vem ali tudi vam skeli sedaj po zobeh, jaz kar čutim zobozdravnikov vrtalni stroj in skelet v zobeh. No, pred dnevi sem na sprehodu opazil, da Moku malce krvavi iz ust. Sem mislil, da se je ugriznil, ko sem povlekel vrvico za 'poleg' položaj. Nisem bil preveč pozoren, pa nekaj dni kasneje sem se s psom igral

„Zobek? Bom še malo raco nabrusil.”

s palico, pa sem zopet mislil, da se je ugriznil pri norenju s palico. Pa danes ponovno opazim, da psu teče kri v ustih. Tole pa ni nekaj normalno, ker sedaj pa nisva počela neumnosti. Psa prepričam, da odpre usta, da jaz laik v vlogi zobozdravnika preverim, kaj se dogaja tam notri. In kaj opazim, da se psu tam, kjer krvavi, maje zob. Torej se je začela zgodba o miški. Da je zgodba še lepša, je miška en zobek že nesla, enega pa lahko v kratkem pričakuje. Mene pa po zobeh sedaj tako skeli, kot bi se približeval trenutek: 'po dnevi laja ponoči plava'. Ja zobna proteza namreč.