Danes so dovoljene sanje, jutri pa je nov dan

Spustim psa iz pesjaka, da naredi kakšen krog okrog hiše. Nato pa počneva razne norčije, od lovljenja okoli hiše, do metanja žoge in prinašanja žoge - jaz mečem, da ne bo pomote. Sedaj sem nekaj dni opazoval in sem ugotovil, da je pes sposoben kakšne resne vaje tipa 'prostor' šele po štiridesetih minutah norenja, tako energičen je ta pes. Psa na povodec in na travnik, kjer nori in nori ter še enkrat nori. Jaz norim zraven, ker pač ne da miru, da bi lahko jaz užival v žvrgolenju ptic. Psa nazaj na povodec in odpujsava domov. Ježeš na sprehodu sva bila polni dve uri, pa ta mali ima še vedno polno energije. Jo pa zato jaz nimam, tako da dam psa v pesjak in grem naravnost v posteljo, da odspim še kakšno uro. Sem bil zbit, kot bi v vinogradu trto okopaval. Nato cel dan skačeva, noriva, mečeva žogo, za vrv vlečeva in tako dalje. Zvečer ob sedmih preverim ali ima Moko še vedno ose v hlačah ali pa se je ta energija že sprostila. Malenkost sem namreč sedel na klopco. Čudež, Moko se je vlekel poleg mene in na očeh sem hitro zaznal, da se bliža meževa dežela. Težavica je le ta, da tudi meni očesa skupaj vleče. Sedaj lahko glede Mokove energije samo rečem kot predsednik Kučan na dan osamosvojitve: "Danes so dovoljene sanje, jutri pa je nov dan." - naslednji dan pa so žal prihrumeli tanki. Živela Mokova energija!