Da bi bil opažen

Včeraj sem bil precej siten in ne more človek verjeti, kako se ta sitnost prenaša na druga živa bitja v okolici. V mislih imam predvsem mojega Moka. Ko sem utrujen, bi jaz rad malo sedel, potem pa pride provokator in začne razne norčije zganjati, samo da lena krava vstane in se začne z njim ukvarjati. Jaz se kljub temu nisem zmenil zanj, vsaj ne v takšni meri, kot je on želel. Pa je ta mali prišel in me v ta zadnjo plat ugriznil, sicer nežno, vendar dovolj, da se mi je hrbtenica zravnala. Pes je hitro 'pogruntal', da takšne stvari se ne delajo, rečem "Ne sme, fuj" in pes začuden zalaja. To pa mi je pokrov vrelega lonca dvignilo in sem dirkal za njim. Ta malemu pa je to bilo v veselje. Saj je doumel, da mu jaz s svojo hitrostjo nisem več kos. Počaka po nekaj metrih, pogleda, kje je krava lena in če še 'leti' za njim. Počaka, ponovno zalaja in tako dalje. Tole tekanje meni živce ohladi, psu pa tudi vzame željo po lajanju. Počakam pa pride pes k meni, ga pobožam in sva že prijatelja. Očitno pa se je iz te zgodbe nekaj naučil. Danes zjutraj me je ponovno v ta zadnjo ugriznil. Pregrešno pogledal in že pot pod noge. Jaz pa ponovno v dir za njim. 'Meni se vidi', da on provocira, da bi bil opažen.