Toča za nekoga grom, za nekoga strela

Če sem pred tedni tečnaril, da je vroče, da še telegraf 'štanga' za psom hiti, da bi jo le-ta zalil, je te dni dež prava mora. Ohladilo se je tako, da sem v dveh puloverjih in še džins jakno navrh. Danes sem bil celo s kapo zunaj. Moku je bistveno bolj zadovoljen, če pada dež in da je mrzlo, kot pa da je vročina in pripeka. Dež zanj sploh ni problem, skače po dežju, se valja po blatu, copota po lužah, da ga je kar veselje gledati. Potem pa še kakšen sprint po delu vrta, ki ni zagrajen in je namenjen prostemu sprehajanju. Po ovinku ga lahko celo zanese in povsem po naključju se zgodi, da kakšne njegove prednje tačke skočijo na nič hudega slutečega opazovalca. Tako imaš zelo hitro kakšne štampiljke pasjih prstov. Zame to ne predstavlja prevelike težave, ker imam oblačila za v hiši in oblačila, s katerim s psom zganjava norčije. Je pa malenkost nerodno, če pride k hiši kdo 'uštiman' in dobi kakšen 'flek' za spomin. Pred dvema dnevoma je padala toča, tako da je domače brajde kar lepo 'prezračilo'. Sem in tja pa so obstali nestaljeni koščki toče. Kar je toča za večino ljudi nočna mora, je za dolgouhca raziskovalna naloga. V gobček je grabil to točo in jo metal po zraku. Nekaj časa je očitno mislil, da so to neki srebrni briketi. Potem pa komaj čakal, da pade noč, da ti briketi že enkrat dozorijo.