Šprinter

Ob polsedmih zjutraj s ta malim izvedeva vaje za 'telo in duha'. Najprej je treba telo razgibati, tako da mu mečem žogo, se loviva okoli hiše, vlečem vrv in podobne neumnosti. Potem pa greva še 'za duha' nekaj hitrih vajic v stilu sedi, prostor in podobno. Ker v ulici obnavljajo cesto, pločnike in podobne zadevice, to Moka strašansko zanima. Vsi ti veliki stroji, brnenje, cviljenje, skratka ropotanje, da normalnemu človeku živce para, živčnim pa se tako 'utrga'. Pa danes je ravno nedelja, pa bova malenkost dlje skupaj. Tako jaz podvojim 'algoritem' metanja žoge na dvakratno hitrost in dvakratno časovno dolžino. Pa Moko je kot konj, teče dokler mu srce ne poči. 'Algoritem' končan - greva na sprehod. Moko ko "pupica" gre ob nogi, tako da je pravo veselje. Prideva na travnik. Iz daljave se sliši lajanje malenkost oddaljenega sosedovega psa. Moko uhe pokonci in gleda tega bučmana, kako se zaganja v verigo. Nič, vzpodbudim Moka, da nekajkrat teče zraven mene, potem pa ga vzpodbudim, da teče pred mano. Z Mokom šprintava enih dobrih 50 metrov in danes me je Moko prvič prehitel. Sedaj pa ne vem ali sem jaz toliko zakrnel ali pa je ta mali postal šprinter. Pa kje to šprintanje vidi, saj vendar nima televizije?