Miha štriha

Bolj ali manj sem cel teden barval nadstrešek za avtomobila. Tako da sem imel zanimive popoldneve. Pa spustim jaz energijo iz pesjaka, v dobri veri, da bo malo ovohaval in tekel okrog hiše. Se spravim na lestev in začnem z barvanjem. Ta mali skače okoli mene, bi rad tudi on šel na lestev. Sem že 'gruntal', kako ga naj naučim, da bo on 'Miha štriha', pa bom raje sam pobarval bo prej gotovo. Ker z mojim barvanjem ne bo nič, če ne bom energijo zamotil, grem po svinjski uhelj, se spravim na lestev in vržem uhelj Moku. Moku leže, kje? Naravnost pod streho, tam, ko moram jaz barvati. Kako naj barvam, da ne bo imel pik po telesu od barve, pa saj nočem imeti dalmatinca. Se skobacam z lestve, vzamem uhelj iz gobčka in vržem na travo. Moko leti v smeri bežečega prašiča, vzame uhelj v gobček in se začne igrati. Začne se veselica z igranjem. Namesto, da bi uhelj 'poglodal' ga meče v zrak. Dobesedno! Uhelj z gobčkom prime, ga vrže v zrak. S prednjimi delom telesa navzdol, zadnji del k nebu in zalaja. Vrže uhelj ponovno, se skotali na hrbet ter ponavlja vaje. In kaj jaz počnem, namesto da bi barval, gledam norčije. Ajd, nazaj na delo.