Ko na cesti srečaš 'jezikoslovce'

„Jezik kažem leže.”

S 'tamalim' psom, z velikim raziskovalcem, športnikom in atletom se odpraviva ovohavati bližnji travnik. No ovohavanje prepustim psu, jaz pa uživam v neokrjeni naravi. Namesto ptičkov hrumijo motoristi, ki očitno že na vse zgodaj gredo na vožnjo. Tile motoristi so mojemu psu precej zanimivi. Se vedno ustavi in gleda za njimi. Upam, da mu ni kdo na uho prišepnil,

„Jezik kažem sede.”

da je vožnja z motorjem prava pustolovščina. Energičen je dovolj, da bi se na motor spravil. Dvakrat ni za reči, ker v avto, če odprem prtljažnik, že dviguje sprednje tačke in nakazuje, da bi šel na vožnjo. No, nadaljujeva sprehod, motoristi gor ali dol, greva pač po pločniku do bližnjega travnika. Ne morem verjeti, iz avta se mi še nikoli ni smejalo toliko lepih deklet. Pa še z roko mahajo. Moku je na sprehodu želel malce počitka, tako da je sedel na pločniku in sva malo počivala. Na drugi strani ceste prihiti avtomobil in trobi. Sem že pomislil, da sem zopet srečal gospo in gospoda s Primorske. Bilo je na povsem enakem mestu. Pogledam v smeri trobečega se avtomobila in vidim, da en gospod jezik kaže in na rahlo miga z glavo gor in dol. Si mislim, temu tipu se je povsem zmešalo. Pogledam psa in takrat mi je 'kapnilo', da voznik oponaša psa. E ti sranje, pa dekleta niso mahala meni!