Več kot 'kavbojec'

„Jaz imam vozel, ti pa beži stran.”

Zadnji teden opažam, da kužeka ne zanima več hrana in ga je tako kar težko karkoli naučiti ali pa vsaj da osnovne vaje ponoviva. Ovohavanje in skakanje vsepovprek je daleč bolj zanimivo kot jaz. Kuža odrašča in me vedno manj pogreša. Se že zgodi, da lahko poberem pete in ne opazi, da sem ga zapustil. Še zlasti, če je kdo zunaj, potem je tako rad v središču pozornosti. Kličem jaz kuža k sebi, pa me samo pogleda in nazaj k zanimivim stvarem. Tako pa več ne bo šlo. Vzamem vrtno gumijasto

„Noge pri tebi, roke pri sosedu.”

cev, naredim dva vozla, da je stvar bolj zanimiva in začnem z njo teči. Moka je super hitro ta nova igrača privlačila. Pa sedaj pa sem zopet zanimiv, kaj ne? Pa te vrtne cevi takoj ne dam, naj malo teče z menoj, da bo videl, da nič ne pade z neba. Potem pa preden mu dam cev, rečem "sedi" in ta mali sede. Dam cev in ga pohvalim. Po tihem pa se smejim, ker sem izumil nov magnet. Tale vrtna cev je precej zanimiva. Več ima vozlov, več je veselja. Vozlji so različnih velikosti in oblik, da je igranje bolj zanimivo. Pa en je bil tako velik, da si ga je okrog vratu spravil, pa potem ni šel več dol. Skakanje, opletanje z glavo, malce s tačko, pa ne gre. Zgledal je kot v kavbojskem filmu, ko pride pastir in okrog mladega teleta vrže vrvico in jo zategne, le z eno drobno razliko, nisem še videl teleta, ki bi si okrog vratu sam nataknil vrv. Evoti ideja za nov kavbojski film.