Tek čez zapreke

„Voda, pa kam beži.”

Ob pasjih dnevih je povsem običajno, da se nečak kopa v za njega majhnem plastičnem bazenčku v obliki morske školjke. Nečak seveda nima miru v bazenu in skače, hopsa, tolče po vodi in z vodo šprica. Kot nalaš za to igro, pa je seveda Moko, ki je povsod zraven, kjer se karkoli dogaja. Nečak šprica Moka, le-ta pa odpira usta in skuša ujeti špricajočo vodo. Noro za videti, pa nečak se reži na ves glas. Prav lepo videti, kako maladva uživata v skupni družbi. Nečak Moka že kar kliče k sebi, ker je edini, ki se je v vročini sposoben kosati njegovimi vragolijam. Ko začne ta malega v vodi zebsti, ga vzamemo iz vode in školjko pustimo z vodo napolnjeno.

„Juhuhu. Še en krog.”

Že slutite prijatelji? Najprej Moko pije to vodo, nato prva tačka noter, nato druga tačka noter. Pa ven, kot da se ni nič zgodilo. Nato tri tačke noter, pa štiri tačke noter. Nato skače, s prvima tačkama šprica, ne vem ali si je zapomnil špricanje od nečaka ali kaj. Nato pa začne izvajati atletsko disciplino tek čez zapreke. To je šport, kjer tekači tečejo čez zapreke, za zapreko pa je voda. Moko prileti, skoči v vodo in takoj ven, velik krog s polno hitrostjo in vaja se ponavlja. Čez čas se ustavi in cel leže v vodo. Ko mislim, da se je utrudil, je dejansko svež in pol energije. Jaz pa tisti, ki kazensko čistim bazen s čistilom in toplo vodo.