Klovnostvo ali hoja ob nogi

Dvakrat na dan zjutraj in zvečer, ko se pasja vročina poleže, za nekaj minut psa malenkost 'potreniram' v stilu: sedi, prostor, stoj. Nekaj ga učim tudi, da hodi ob nogi. Vendar tokrat ne govorim 'poleg' ampak 'greva'. S prejšnjim psom sem imel precej težav s hojo ob nogi, je bil precej vihrav, lovsko-ovohajočega značaja in energičen na 'tri kubike'. Tako da Moku ne želim sedaj ukaza 'poleg' uničiti, tako da ne bo potem, ko bom izrekel magično besedo ob moji nogi skakal kot klovn. Zato raje rečem 'gremo' in to je to. Ko bom pa bolj resno delal, to bo verjetno čez mesec dni v mali šoli, pa bo prišel tisti ta pravi ukaz. Se mi zdi, če nek ukaz pes ne razume ali pa ga razume po svoje, je potem s tem ukazom težko kaj delati in si moraš nujno izmisliti nekaj drugega na primer 'pridi', da ve, da je s klovnom konec. Doma sva se 'greva' kar lepo naučila, proti vsem mojim pričakovanjem. Na sprehodu, ne samo to, da ni grizel povodca, pes je šel ob moji nogi tako, kot moj prejšnji kuža niti v sanjah ni hodil. Razumljivo, da se občasno ustavlja, stopi kakšen korak prehitro ali na stran. Skušam pa narediti vse, da vrvica ni napeta. Če je treba jaz stopim hitreje, na stran, počakam ali tečem zraven njega. Za enkrat sem klovn še jaz. Če pa ne gre drugače, pa vrvico potegnem in hitro spustim, da je vrvica ponovno ohlapna, nekako tako kot Martinov lulček.