Iz nočne more v angelske sanje

Že dva tedna vsak dan dvakrat dnevno po nekaj minut psu dam ovratnico okoli vratu. Ta zadeva je za njega precej neprijetna. Grizenje je obvezni element. Jaz se sicer na vse "pretege" trudim, da ga ovratnica ne zateguje. Kolikor hitro spusti povodec iz svojih zobkov ga pohvalim in mu dam nagrado. Pri mojem Moku "vžge" le še svinski uhelj. Za to nagrado bi dal vse, tudi poslušnost. Če mu ponudim briketo, jo izpljune. Kar je nekoč bilo zlato, je sedaj brez vrednosti. Uhelj imam na precej drobne kose narezan, tako nekako v velikosti mojega nohta na palcu. Mimogrede, nohtov si ne grizem in tudi puščam si jih ne pretirano dolge, da ne bo slučajno kdo mislil, da imam dolge nohte kot starejša gospa iz Ginesove knjige rekordov, ki jih je imela nekaj metrov dolge. Mučim se jaz s psom s to ovratnico, ko dobi uhelj je priden kot 'bubica', gre ob nogi kot za stavo. Ko uhelj poje, takoj zgrabi za povodec. Se mi zdi, da me malo provocira. Pa poskusiva nekaj povsem drugega. Greva s psom na sprehod po ulici. Ta mali je povsem pozabil na povodec. Na poti je bila obilica drugih zanimivih vonjav. Ne morem verjetni nočna mora se je sprevrgla v angelske sanje. Kot bi šel po božji romarski poti. Jaz 'biksel' se s psom doma mučim, vse kar je treba narediti je, da psa peljem v svet, v svet vonjav in dogodivščin.