Havajska dekleta s cvetjem okoli vratu

„Obroček moj, poroči se z menoj.”

Ko se nečak igra na balkonu, ima zelo rad eno prav zanimivo igro, ki se ji reče "glej, kako jaz mečem svoje igrače čez balkon". Ko naprava za odkrivanje min, če lahko tako rečem sesalcu, ki ga ima Moko na smrčku, preišče, prevoha vse kar se prevohati da, najde vsako igračo, ki je čisto slučajno povsem ponesrečeno pristala na travi. Ja tako bi bilo, če ne bi obstajala že omenjena igrica. Ker za to igrico jaz vem že kar nekaj časa, skušam biti tehnološko naprednejši od minoiskalca in vse te odletajoče igrače poberem in jih spravim na varno, preden bi

„Nekaj leze. Obroček kar ostani z mano.”

kakšna lučka v očeh zasvetila. Pa tako kot pri najbolj tehnično dovršenih izdelkih, se tu pa tam, kaj zalomi in kakšno igračo spregledam. Tokrat se je v travi skrival en obroček in sicer ravno tako velik, da je ob pasjem ukrizu ravno na glavo spravil. Takšnega veselja že dolgo ni bilo. S tem obročkom je skakal naokoli kot havajska dekleta s cvetjem okoli vratu. Ponosno, pokončno, igrivo, zapeljivo, oh in sploh. Aja, nazaj k Moku. Obroček je pošteno zgricljal, tako da se v prvotno funkcionalnost, nečakova igrača, več ne bo povrnila. Pa iz glave mi ne gre, kako sem lahko primerjavo s havajskimi dekleti našel. Pa saj one ne gricljajo venca ali pač? Bom preveril do drugič.