Žvižgi in sladek posladek

Ta sladek posladek mi je tako všeč, da sem prav vesel, kakšne čudeže lahko naredi. Ko tega sladka posladka ni bilo, je Moko pač po svoje "špranciral" po dvorišču in če mu je bilo, se je odzval na moj klic, če pa je bilo kaj bolj zanimivega, pa je klic preslišal. Sedaj pa je zadeva povsem drugačna. Ko karkoli rečem, glavo pokonci in če je treba direktno v dir. Pa kaj hočem, sedaj sem začel še samo žvižgati in sploh ni več težav, Moko šiba. Moram le paziti, da ne bo kateri sosed mislil, da žvižgam njegovi ženi. Da ne bo ljubosumja. Od prejšnjega psa imam v glavi kar nekaj različnih žvižgov. Za enkrat redno uporabljam žvižg za "gremo", to je takrat, ko želim, da gre pes v mojo smer, če kje kaj zavoha ali počne kakšne "kozlarije" in želim, da gre stran in proti meni. Drugi žvižg pa je, ko želim, da pride k meni. Sedaj ga nekaj učim, da na žvižg tudi sede. Tole je še sicer v povojih, bova dodela. Sicer ne vem, zakaj bi psu žvižgal, da mora sesti, če mu lahko rečem sedi. Morda za vsak slučaj, če bi me kdaj grlo bolelo ali pa bi bila s psom skregana in ne bi govorila.