Sladek posladek, res impresivno

Pa danes od včeraj nadaljujem z bolj prefinjeno metodo. Svinski uhelj ni najbolj priročen, ker potem lahko samo enkrat rečem sedi in sva končala za najmanj pol ure. Sem se spomnil, da imam na zalogi še en sladek posladek in sicer neke specialne brikete, ki se jim reče pasji posladek. Pa teh briketov psu nisem dajal, ker je imel drisko, pa nisem želel dajati nove hrane. Tale sladek posladek je v obliki kosti za en odrasli palčev noht in ravno dovolj za dva hitra grižljaja. Pa začnimo danes brez, da mu hrbet dol tišim. Za polovico dlani nabašem teh sladkov posladkov in jih vtaknem v žep. V roki držim le eno mikroskopsko kost in začnimo. Kost dam psu povohati in seveda veselje se začne. Rečem sedi in pes od včeraj ponovi eksplozijo na tla. Res impresivno. Dam sladek posladek in pes ostane na mestu in naredi tista dva kravja grižljaja in je že konec. Me veseli, da se je naučil sesti, še bolj me veseli, da ni bežal po tem, ko sem mu dal posladek, torej nisem jaz hudobni Dedek Mraz. Ja seveda, je poleg "papice" sledil še ena velika pohvala. Tole narediva enih petkrat, potem pa je že tistih pet minut mimo, ki naj bi bil zgornji čas za kakršnokoli učenje mladička. Ne želim, da se naveliča učiti. Morda pa bo v šoli kakšna luštna učiteljica.