'Črni' ovčar. Blaten

„Miško, tuhtam. Črna barva. Kako?”

V ponedeljek sem pamža peljal k sodelavki, da bi se malce z enim normalnim, nepodivjanim psom srečal in se tako začel normalno socializirati s psi. Preden sva šla, sem se malce bal, da bo moj kuža dobil kakšno po glavi od "ta velikega psa". Sodelavka ima namreč tibetanskega španjela po imenu Miško in ko sem ga na zadnje videl,

„On se valja po blatu, da bi bil tako lep kot jaz.”

je bil kar velik kuža, precej večji od mojega 2 meseca starega mladička. Prideva na vas, travnik velik kolikor oko nese. Drobna potka vodi do manjšega ribnika. Moka dam na tla in on lepo mašira za mano. Ko vidi Miška, se veselica začne. Prvič presenečenje, da je moj kuža že dva centimetra večji od "ta velikega". Potem pa to divjanje okoli ribnika pripelje tako daleč, da na enkrat nima več belih nog, ampak temno črna. Ko se malce umiri, opazi, da v ribniku plava kruh, stegne glavo proti njemu in štrbunk v ribnik. Posledica: črni ovčar.