'Papica' dela čudeže

Zjutraj sem malce brskal po medmrežju in naletim na zanimivo spletno stran, ki govori o pasji vzgoji. Žal je moj spomin kot švicarski sir, tako da si nisem zapomnil, kje sem to bral. Med celim kupom zanimivih stvari "naletim" na eno prav posrečeno zanimivost in piše v stilu: "V žepu imam cel dan priboljšek in ko pes naredi to, kar želim, mu priboljšek tudi dam." Pa to je revolucija za moje pojme. Jaz sem s sladki posladki delal tako, da sem v žep dal par posladkov in po petih minutah, ko sva v igri naredila nekajkrat sedi, pa več kot štirikrat tako ne gre v tako kratkem času, sem jaz izpraznil žep. Kuža je hitro "pogruntal", da je smiselno biti pozoren le tako dolgo, dokler je žep poln, potem pa lahko po svoje skače kolikor mu je volja. Pa danes sem imel poln žep cel popoldan, ko sva bila skupaj. Pa sem se odločil, da danes ne bova imela pet minut in konec, ampak sedi sedaj, pa sedi čez dve uri in sem, ko se bo meni zaljubilo, pa recimo tri do pet krat v štirih urah. Skoraj vedno, pa dobi sladek posladek. Skoraj vedno pa zato, da ne bi potem zahteval, da za opravljeno delo mora vedno dobiti posladek, torej v stilu: "Jaz sem šef, stari daj mi no že enkrat za jest'." Jaz odločim, kdaj bo posladek in kdaj pa malce več "cartanja". To metodo bi lahko poimenoval: "'Papica' dela čudeže." Kuža pa ne sme "pogruntati", da "papice" enkrat ni več. Pa sem zmagal. Pa še tole sem prebral, zapomniti si je potrebno, koliko dodatnega posladka daš psu med dnevom, da to pač odšteješ od dnevnega obroka, da ne bi potem postal sinko debelinko.