Ograja odprta, sosedov pes in Moko

Zjutraj psa po dvorišču malo gor in dol, da teče, da se malo razhodi, ker je potem dopoldan doma in verjetno bolj ali manj poležava. Ponavadi zaprem ograjo in grem k pesjaku. Danes zjutraj pa nisem opazil, da je ograja samo priprta in ne zaprta, kot običajno. Psa malce "špranciram", da skuri odvečno energijo. Pa gre proti vratom, ki so za vogalom. Na razdalji petih metrov pa sosedov pes, ki je že v letih in nima neke posebne potrebe po pretepanju, tako da se niti ne oglaša z lajanjem. Moj mali pred odprtimi vrati počaka, ušesa navzgor, pozorno gleda kako sosedov "oldtimer" za sabo vlečečo se gmoto lenobe in v stoječem položaju čaka. Verjetno je navajen, da čez ogrado pa ne sme. Jaz pridem par sekund zadaj in vidim, da so vrata odprta. Da ne bi šel na ulico in še ga kakšen avto povozil, zažvižgam in rečem "gremo" in moj peso me pogleda ter šiba v mojo smer. Eto si si zaslužil eno veliko pohvalo pa eno posladkano kostko. Pa naj bo dve, ko si že tako priden. Šele na to opazim, da je par metrov vstran lenobni sosedov pes, ki "patrolira" po ulici in čaka, da se ta veliki pes spravi vstran od goneče sosedove psice. Tole mi je bilo zelo všeč, da je bil moj Moko toliko stabilen, da ni zdivjal proti psu na cesto.