Moko ima "nunija"

Preden sem dobil psa, je bilo povsem normalno, da sem zunaj grizljal jabolko in potem vrgel ogrizek v bližnji grm. Sem bil namreč prelen, da bi ga odnesel v "kanto" za smeti ali pa na kompostnik. Najbolj elegantno je samo zamahniti z roko. Sedaj je potrebno precej paziti, ker je neprestano na delu sesalec z globinskim čiščenjem kot bi lahko imenoval kužeka, ki prečesa celotno našo dvorišče in vse kar lahko gre v gobček tudi poskusi in če je vsaj približno užitno, se začne prva stopnja prebavnega procesa - žvečenje namreč. Če se že nekomu zdijo nehigienični ogrizki, kaj lahko še nato rečem o grizljanju polžekov, pa črvekov itd. Pravi gurman (oboževalec dobrih okusov), a ne. Raje ne bom našteval, kaj vse najde raziskovalec, ker se mi že sedaj želodec obrača, čeprav sedim pri miru, da ne bo kdo mislil, da delam kakšne stoje na rokah ali kaj podobnega. Da pa je koš zvrha poln, se je kuža ulegel na žvečilko, ki mimogrede nihče noče priznati, da jo je odvrgel. Tako ima sedaj na sprednji desni tački žvečilni gumi oziroma kot reče moj nečak: "Moko ima nunija", "čigumija" namreč. Še gruntam, kako naj to nadlogo odstranim, se drži dlake kot klop. Upam, da se mi bo posvetila kakšna boljša rešitev kot striženje. Saj vendar dečko ni pudl, da bi ga slekli do nag'ca.