Ko sem mislil, da je muca. Mleko kot hrana

Meni se zdi, da ne jé dovolj. Ko mu dam za jest, poje dva tri brikete in je že gotov. Potem pa se čez nekaj časa zopet spravi na dva tri. Zvečer sem mu dal mleko v lonček in je s takšnim veseljem pil to mleko, da je kar pokalo od veselja. Po vsej verjetnosti pretiravam in sprememba okolja vpliva na prehranjevanje. Sicer veselo okrog teka, tako da ni strahu, da bi kaj zbolel. Sem navajen na enega velikega požeruha (prejšnji pes), ki je pojedel vse kar je dobil in še bil lačen. Tako da je verjetno vse v redu. Torej predpostavljam, da je muca in da pije mleko. Nekako pa slutim, da nekaj ne bo v redu. Se mi zdi, da sem nekaj bral o mleku, ne vem kaj, samo slutnja namreč. Tako kot iz pesmi Kajetana Kovič:

In morje od slasti
je težko in pijano.
In sol zatiska rano.
In slutnja, da ga ni.

Slutnja, rana... preveč globoke misli za pol liter mleka.