Jaz lajam, on pride. Navajanje na pesjak

Malce sem ga danes tudi navajal na pesjak, ker je konec koncev bila lepa priložnost, ker je cel dan razen zvečer deževalo. Sem v pesjak nesel stol (pesjak ima streho) in vzel v roke knjigo o pseh in začel brati, ko sem prebral eno stran, je ta mali že sladko spal. Potem sem pesjak zapustil in šel v stanovanje, kjer sem odprl okno, da slišim, "tko to tamo pjeva". Ko se je zbudil, je šel k vratom in začel lajati. Pustil sem ga enih 10 minut, da se je umiril in šel po njega. To sem danes naredil trikrat in mislim, da že malce napreduje. Nekako ga moram privaditi, da bo v pesjaku, ker dopoldan bo potem sam doma. Vem, da je to za malega kužeka težko, ker je vajen družbe, bom pa naredil vse, da bom v popoldanskih urah nadoknadil vse zamujeno. Mi pa je vzrediteljica dobro svetovala, da moram k psu šele takrat, ko pes neha lajati in se umiri, sicer sklepa: "Jaz lajam, on pride."