Iz roke svinjarijo grabil

Ko se s psom naigrava, leže in takrat je čas, da se odpravim v senco za hišo, sedem na klopco in vzamem v roke list papirja, pisalo ter naredim osnutek za novo zgodbico bloga. Ko mali vidi, da imam v roki list papirja, sede pred mano in čaka. Šumenje papirja je za njega prav neverjetno zanimivo. Ker imam več listov skupaj, da lažje pišem, enega zmečkam v obliko žogice in ga vržem kot žogo. To je veselje, večje od gumijaste žoge. Kupček papirja trga na vse možne načine, se valja po travi ter leže, trga naprej, vstane nadaljuje s trganjem in žvečenjem. Ko je papirček na drobne kose raztrgan, ponovno pride k meni, sede in čaka. Ponovim zgodbo, zmečkam list, naredim žogico ter vržem. Tole se da kar nekaj časa ponavljati. Po tem pa se kuža naveliča, takrat je igranja zanj konec. Takrat se začnem jaz igrati. Če bi bil kuža 'mali mulc' bi rekel, da greva sedaj pospraviti. Pa sprva mislim, da bom sam pospravljal, vendar kuža pod noge in roke in ravno tisti papir, ki ga poberem, bi rad on v usta sklačil. Pa dečko, tam je cel kup smetja, pa bi ravno rad iz moje roke svinjarijo grabil.